Odgovor strokovnjaka: Kdaj in kako uporabljati cesijo?
Odgovor strokovnjaka: Cesija oz. odstop terjatve s pogodbo (Vir slike: freeimages.com)
Vprašanje:
Kdaj in kako uporabljati cesijo?
Odgovor:
Cesijo ali odstop terjatve s pogodbo uporabi upnik, kadar želi svojo terjatev nasproti dolžniku prenesti na tretjo osebo, ki postane novi upnik.
S cesijsko pogodbo se terjatev v ničemer ne spremeni – vsebina terjatve ostane ista, spremeni se samo upnik. V tej pogodbi torej sodelujeta samo prejšnji in novi upnik.
Za pogodbo o odstopu terjatev se ne zahteva posebna oblika, razen v primeru, ko odstopljena terjatev izvira iz pogodbe, za katero se zahteva določena oblika. Takrat mora biti tudi pogodba o odstopu terjatev sklenjena v takšni obliki.
Pri tem ni potrebno soglasje dolžnika (gre le za razmerje med “prejšnjim” upnikom in prevzemnikom – “novim” upnikom). Dolžnika je potrebno o odstopu le obvestiti. Če dolžnik ni vedel za odstop in je obveznost izpolnil odstopniku, postane prost svoje obveznosti. Če pa je vedel in kljub temu izpolnil odstopniku, jo mora kljub temu izpolniti prevzemniku.
S sklenitvijo pogodbe o odstopu terjatve preide terjatev iz premoženjske sfere prejšnjega upnika v premoženjsko sfero novega upnika-prevzemnika. Trenutek sklenitve pogodbe je pomemben, saj od takrat prevzemnik pridobi pooblastilo, da ravna na določen način, zaradi česar je potrebno, da ima dokaze, s katerimi bo potrdil obstoj terjatve in pravic na njegovi podlagi. Pogodbi o odstopu terjatve mora biti zato priložena verodostojna listina, ki predstavlja dokaz o dolgu (pogodba, faktura ali pa zadolžnica ipd.). Izročitev takšne listine je obveznost odstopnika.
Prenos terjatve pa nima pravnega učinka, če sta se upnik in dolžnik dogovorila, da upnik ne sme prenesti terjatve na tretjo osebo.To pa ne velja za gospodarske pogodbe. Če terjatev izhaja iz gospodarske pogodbe in sta se upnik in dolžnik dogovorila, da se terjatev ne sme prenesti, prenos kljub takšnemu dogovoru učinkuje. Dolžnik je prost obveznosti tudi, če v takem primeru terjatev izpolni odstopniku (prejšnjemu upniku).
Pravni temelj cesije je lahko kupoprodajna pogodba, darilna pogodba, solucijska pogodba (dajatev namesto plačila) itd. Lahko pa pravni pravni temelj obstaja tudi v zakonu ali aktu državnega organa.
Preberite tudi članek Vse, kar morate vedeti o faktoringu
Terjatev se lahko prenese samo delno ali pa v celoti.
Prenos terjatve je lahko odplačen ali pa je namen prenosa darilni. Če je terjatev odstopljena v zameno za plačilo, odstopnik odgovarja za obstoj terjatve v trenutku, ko jo odstopi.
Odstopnik pa ne odgovarja, če prevzemnik ne more izterjati odstopljene terjatve od dolžnika.Odstopnik in prevzemnik se sicer lahko dogovorita, da odstopnik odgovarja za neizterljivost terjatve, vendar samo do višine tistega, kar je prevzel od prejemnika. Ob dogovoru lahko dodatno odgovarja tudi za izterljivost obresti, stroškov v zvezi z odstopom ter stroškov v postopku zoper dolžnika.
Nekaterih terjatev ni možno prenesti. Tako se ne morejo prenesti:
- terjatve, katerih prenos je prepovedan z zakonom (npr. pravico do odškodnine v obliki denarnega nadomestila zaradi smrti bližnjega ali telesne poškodbe, terjatve, ki ne morejo biti predmet izvršbe, terjatve, ki izvirajo iz nedovoljenih pogodb itd.)
- terjatve, ki so povezane z osebnostjo upnika (npr. preživnina, terjatve za nepremoženjsko škodo)
- terjatve, ki po svoji naravi nasprotujejo prenosu na drugega (npr. naročilo)
S terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, kot so pravica do prednostnega poplačila, hipoteka, zastava, pravica iz pogodbe s porokom, do pogodbene kazni ipd., pri čemer sme odstopnik izročiti zastavljeno stvar prevzemniku le, če zastavitelj v to privoli. Domneva se, da so zapadle, pa ne plačane obresti odstopljene skupaj z glavno terjatvijo.
Lahko se zgodi, da upnik svojo terjatev odstopi več osebam. V tem primeru terjatev pripada tistemu prevzemniku o katerem je odstopnik najprej obvestil dolžnika ali ki se je pri dolžniku prvi oglasil.
Vir: Obligacijski zakonik s komentarjem