Odgovor strokovnjaka: Naknadna vplačila družbenikov v d.o.o.

Družbena pogodba lahko določi, da so družbeniki po ustanovitvi družbe dolžni poleg osnovnih vložkov vplačati tudi naknadna vplačila, ki so lahko v denarni ali stvarni obliki. Naknadna vplačila ne spreminjajo osnovnega kapitala.
Odgovor strokovnjaka: Naknadna vplačila družbenikov v d.o.o.

Naknadna vplačila družbenikov (Unsplash.com).

Obveznost naknadnega vplačila družbenikov je lahko določena v družbeni pogodbi kot stranska obveznost, v skladu z 491. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Le če je določeno v pogodbi, je lahko naknadno vplačevanje obvezno, sicer pa je le prostovoljno. Naknadna vplačila so lahko v obliki denarnega ali stvarnega vložka. Razlika med obveznostjo vplačila osnovnega vložka in naknadnimi vplačili je v tem, da lahko družba posameznega družbenika oprosti naknadnega vplačila.

Bistveni učinek naknadnih vplačil je v tem, da se poveča delež kapitala in zmanjša delež dolgov v bilančni strukturi družbe, hkrati pa ne vplivajo na izkaz poslovnega izida. Pri tem je pomembo, da naknadna vplačila ne vplivajo na višino osnovnega kapitala ali sorazmerje poslovnih deležev. Zato pri naknadnih vplačilih ni treba spreminjati družbene pogodbe, sklep o vplačilu pa se ne vpiše v sodni register. Naknadna vplačila so sorazmerna obstoječim deležem družbenikov v družbi. V družbeni pogodbi se lahko določi tudi kapica oziroma znesek največjega mogočega naknadnega vplačila.

V primeru naknadnega vplačila v obliki stvarnega vložka se uporablja ureditev, ki velja za stvarni vložek v osnovni kapital (475. člen ZGD-1). Tako velja, da se lahko kot stvarni vložek zagotovijo premičnine ali nepremičnine, pravice, podjetje ali del podjetja. Za stvarni vložek se šteje tudi plačilo za premoženjske predmete, ki jih je družba že prevzela.

Družbena pogodba lahko določa tudi naslednje:

  • rok, v katerem je potrebno izpolniti obveznost naknadnega vplačila,
  • da morajo biti naknadna vplačila vplačana še pred vplačilom osnovnega kapitala.

Družbeniki lahko kasneje v sklopu odločanja sprejmejo, da se bodo družbenikom vrnila naknadna vplačila v družbo. Sklep o vplačilu naknadnih vplačil ponavadi sprejme poslovodstvo, razen če družbena pogodba ne določi, da morajo sklep sprejeti družbeniki. Sklep morajo v tem primeru družbeniki sprejeti soglasno. Ob tem velja omejitev, da se lahko vrnejo le tista naknadna vplačila, ki niso bila namenjena pokrivanju osnovnega kapitala.

Vir: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Preberite več >>

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Preberite več >>

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Preberite več >>

Oznake:

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje