Odgovor strokovnjaka: naložbe in varčevanja

Kljub težkim časom podjetniki najdejo denar za naložbe. Predvsem zato, ker verjamejo v poslovno idejo ali pa zgolj zato, ker imajo na bančnem računu nekaj evrov viška in si jih želijo oplemenititi. V kolikor tudi vas zanimajo naložbe si lahko nekaj več o tem preberite v nadaljevanju.
odgovor strokovnjaka

Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.

Vprašanje:

Zanima me, kakšne oblike naložb in varčevanj imam na voljo in katere so najbolj pogoste?

Odgovor:

Pri investiranju gre za plemenitenje vložka, torej za nek način služenja denarja. Donos a na žalost ne pride brez določenega tveganja. Zakaj potem sploh kaj tvegati, če pa lahko denar enostavno dajemo na kup, ki ga hranimo na varnem mestu (recimo najeti sef) ter ga s kupa vzamemo, ko ga potrebujemo? Odgovor je inflacija.

Naložbe se razlikujejo glede tveganosti in predvideni donosnosti. Spodaj sledi pregled nekaterih najpogostejših naložb.

Več  vprašanj in odgovorov najdete v rubriki Odgovor strokovnjaka!

Bančni depoziti

To je najbolj tradicionalna oblika varčevanja. Denar nam leži na računu, v zameno za to pa od banke dobimo nekaj obresti. Tovrstne naložbe so precej varne, saj lahko denar izgubimo le v izjemnih primerih. Zaradi višje varnosti pa ta naložba prinaša zelo malo donosna.

Rentna varčevanja

Rentna varčevanja so ena izmed oblik dolgoročnih varčevanj. Varčevalec sklene z banko pogodbo, s katero se obveže, da bo za daljše časovno obdobje (ponavadi vsaj nekaj let) mesečno vplačeval dogovorjene zneske. Po koncu varčevalne dobe bo upravičen do izplačila sredstev, ki so lahko v enkratnem znesku, lahko v obliki mesečne rente, včasih pa tudi kot kombinacija obeh možnosti. Pri nekaterih različicah lahko varčevalec celoten znesek vplača že na začetku z enkratnim pologom ter si nato sredstva postopoma izplačuje. Rentna varčevanja so precej varna naložba. Donosi so višji kot pri bančnih depozitih, a kljub temu še zmeraj precej nizki.

Obveznice

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji. Ko kupimo obveznico, njenemu izdajatelju pravzaprav posodimo denar, izdajatelj pa se obveže, da bo po preteku vnaprej določenega časovnega obdobja (t. i. ročnost obveznice) ta denar vrnil skupaj z vnaprej določenimi obrestmi. Donos naložbe v obveznice je tako znan vnaprej. Pri nakupu obveznice prevzamemo tveganje, da po zapadlosti obveznice njen izdajatelj ne bo sposoben plačati svojega dolga. Tveganje je tako v največji meri pogojeno s tem, kdo obveznico izda. Kot ste verjetno že sklepali, tudi tukaj velja pravilo, da so varne obveznice v splošnem manj donosne.

Delnice

Delnice so za razliko od obveznic lastniški vrednostni papirji. To pomeni, da z nakupom delnic nekega podjetja postanemo njegovi solastniki, s čimer smo upravičeni do udeležbe pri dobičku, ki ga podjetje ustvari. Ta dobiček se delničarjem (lastnikom delnic) izplača v obliki dividend. Višina dividende ni vnaprej določena in je zelo odvisna od tega, kako je podjetje v preteklem letu poslovalo. Lahko se zgodi, da podjetje dividend ne izplača, če je v preteklem letu poslovalo z izgubo ali če se odloči, da bo ves dobiček investiralo v nadaljnji razvoj.

Cene delnic na trgu so v splošnem zelo volatilne ter nihajo veliko bolj kot cene obveznic. Njihove vrednosti lahko v zelo kratkih obdobjih precej zrastejo in s prodajo v ugodnem trenutku lahko zaslužimo precej, seveda pa je možen tudi obraten scenarij – vrednost delnic zelo pade in s prodajo naredimo izgubo.

Vzajemni skladi

Pri vzajemnih skladih velja, da posamezni vlagatelji ne vlagajo neposredno v vrednostne papirje (delnice, obveznice), temveč to nalogo zaupajo družbi, ki vzajemni sklad upravlja. Družba za upravljanje nato z zbranim denarjem vlagateljev po svoji presoji kupuje in prodaja različne vrednostne papirje. Tveganost posameznega sklada je odvisna predvsem od njegove naložbene politike. Obvezniški skladi so na primer bolj varni kot tisti, ki kupujejo delnice podjetij na razvijajočih se trgih (Balkan, Kitajska, Brazilija idr.).

Naložbena življenjska zavarovanja

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih se vlagatelj z zavarovalnico dogovori, da bo redno vplačeval vnaprej določene zneske, zavarovalnica pa bo ta denar v njegovem imenu vlagala v različne vzajemne sklade. Pri tem vlagatelj določi sklade ter s kakšno naložbeno politiko naj zavarovalnica izbira. Za razliko od rentnih varčevanj, kjer je donosnost znana vnaprej, vlagatelj tu zaradi narave vzajemnih skladov sprejme določeno naložbeno tveganje. Poleg naložb v sklade je vlagatelj tudi življenjsko zavarovan. V primeru njegove smrti zavarovalnica upravičencu izplača najmanj zajamčeno vsoto denarja oziroma trenutno vrednost premoženja na naložbenem računu, če je slednja že presegla vrednost zajamčene vsote.

Tvegane naložbe

Obstaja tudi cela vrsta naložb, ki so lahko visoko donosne, a so tudi izredno tvegane. Primerne so kot popestritev našega portfelja in ne kot glavna naložba, saj je tveganje, da izgubimo večji del vložka, enostavno preveliko. Priporoča se, da imamo v takšnih visoko tveganih naložbah naloženega do največ 10 % svojega premoženja. Primeri takšnih naložb so na primer surovine (npr. nafta), trgovanje z medvalutnimi razmerji (Forex), hedge skladi in podobno.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Preberite več >>

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Preberite več >>

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Preberite več >>

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Preberite več >>

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Preberite več >>

Oznake:,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje