Odgovor strokovnjaka: naložbe in varčevanja

Vprašanje:

Zanima me, kakšne oblike naložb in varčevanj imam na voljo in katere so najbolj pogoste?

Odgovor:

Pri investiranju gre za plemenitenje vložka, torej za nek način služenja denarja. Donos a na žalost ne pride brez določenega tveganja. Zakaj potem sploh kaj tvegati, če pa lahko denar enostavno dajemo na kup, ki ga hranimo na varnem mestu (recimo najeti sef) ter ga s kupa vzamemo, ko ga potrebujemo? Odgovor je inflacija.

Naložbe se razlikujejo glede tveganosti in predvideni donosnosti. Spodaj sledi pregled nekaterih najpogostejših naložb.

Več  vprašanj in odgovorov najdete v rubriki Odgovor strokovnjaka!

Bančni depoziti

To je najbolj tradicionalna oblika varčevanja. Denar nam leži na računu, v zameno za to pa od banke dobimo nekaj obresti. Tovrstne naložbe so precej varne, saj lahko denar izgubimo le v izjemnih primerih. Zaradi višje varnosti pa ta naložba prinaša zelo malo donosna.

Rentna varčevanja

Rentna varčevanja so ena izmed oblik dolgoročnih varčevanj. Varčevalec sklene z banko pogodbo, s katero se obveže, da bo za daljše časovno obdobje (ponavadi vsaj nekaj let) mesečno vplačeval dogovorjene zneske. Po koncu varčevalne dobe bo upravičen do izplačila sredstev, ki so lahko v enkratnem znesku, lahko v obliki mesečne rente, včasih pa tudi kot kombinacija obeh možnosti. Pri nekaterih različicah lahko varčevalec celoten znesek vplača že na začetku z enkratnim pologom ter si nato sredstva postopoma izplačuje. Rentna varčevanja so precej varna naložba. Donosi so višji kot pri bančnih depozitih, a kljub temu še zmeraj precej nizki.

Obveznice

Obveznice so dolžniški vrednostni papirji. Ko kupimo obveznico, njenemu izdajatelju pravzaprav posodimo denar, izdajatelj pa se obveže, da bo po preteku vnaprej določenega časovnega obdobja (t. i. ročnost obveznice) ta denar vrnil skupaj z vnaprej določenimi obrestmi. Donos naložbe v obveznice je tako znan vnaprej. Pri nakupu obveznice prevzamemo tveganje, da po zapadlosti obveznice njen izdajatelj ne bo sposoben plačati svojega dolga. Tveganje je tako v največji meri pogojeno s tem, kdo obveznico izda. Kot ste verjetno že sklepali, tudi tukaj velja pravilo, da so varne obveznice v splošnem manj donosne.

Delnice

Delnice so za razliko od obveznic lastniški vrednostni papirji. To pomeni, da z nakupom delnic nekega podjetja postanemo njegovi solastniki, s čimer smo upravičeni do udeležbe pri dobičku, ki ga podjetje ustvari. Ta dobiček se delničarjem (lastnikom delnic) izplača v obliki dividend. Višina dividende ni vnaprej določena in je zelo odvisna od tega, kako je podjetje v preteklem letu poslovalo. Lahko se zgodi, da podjetje dividend ne izplača, če je v preteklem letu poslovalo z izgubo ali če se odloči, da bo ves dobiček investiralo v nadaljnji razvoj.

Cene delnic na trgu so v splošnem zelo volatilne ter nihajo veliko bolj kot cene obveznic. Njihove vrednosti lahko v zelo kratkih obdobjih precej zrastejo in s prodajo v ugodnem trenutku lahko zaslužimo precej, seveda pa je možen tudi obraten scenarij – vrednost delnic zelo pade in s prodajo naredimo izgubo.

Vzajemni skladi

Pri vzajemnih skladih velja, da posamezni vlagatelji ne vlagajo neposredno v vrednostne papirje (delnice, obveznice), temveč to nalogo zaupajo družbi, ki vzajemni sklad upravlja. Družba za upravljanje nato z zbranim denarjem vlagateljev po svoji presoji kupuje in prodaja različne vrednostne papirje. Tveganost posameznega sklada je odvisna predvsem od njegove naložbene politike. Obvezniški skladi so na primer bolj varni kot tisti, ki kupujejo delnice podjetij na razvijajočih se trgih (Balkan, Kitajska, Brazilija idr.).

Naložbena življenjska zavarovanja

Pri naložbenih življenjskih zavarovanjih se vlagatelj z zavarovalnico dogovori, da bo redno vplačeval vnaprej določene zneske, zavarovalnica pa bo ta denar v njegovem imenu vlagala v različne vzajemne sklade. Pri tem vlagatelj določi sklade ter s kakšno naložbeno politiko naj zavarovalnica izbira. Za razliko od rentnih varčevanj, kjer je donosnost znana vnaprej, vlagatelj tu zaradi narave vzajemnih skladov sprejme določeno naložbeno tveganje. Poleg naložb v sklade je vlagatelj tudi življenjsko zavarovan. V primeru njegove smrti zavarovalnica upravičencu izplača najmanj zajamčeno vsoto denarja oziroma trenutno vrednost premoženja na naložbenem računu, če je slednja že presegla vrednost zajamčene vsote.

Tvegane naložbe

Obstaja tudi cela vrsta naložb, ki so lahko visoko donosne, a so tudi izredno tvegane. Primerne so kot popestritev našega portfelja in ne kot glavna naložba, saj je tveganje, da izgubimo večji del vložka, enostavno preveliko. Priporoča se, da imamo v takšnih visoko tveganih naložbah naloženega do največ 10 % svojega premoženja. Primeri takšnih naložb so na primer surovine (npr. nafta), trgovanje z medvalutnimi razmerji (Forex), hedge skladi in podobno.