Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek?

Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek? (Vir slike: pixabay.com))

Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek?

V prvi rubriki Odgovor strokovnjaka v letu 2016 bomo odgovorili na vprašanje, ali pledge in naročila na platformah za množično financiranje predstavljajo davčno priznani strošek. Odgovor na današnje vprašanje preberite v nadaljevanju.
Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek?

Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek? (Vir slike: pixabay.com))

Vprašanje:

Ali pledge in naročila na platformah za množično financiranje predstavljajo davčno priznani strošek?

Odgovor:

Pledge kot izraz podpore v finančni obliki izbranemu projektu na eni izmed platform za množično financiranje v davčnem pravu predstavlja donacijo.

Donacije pa Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (9. točka 1. odstavka 30. člena ZDDPO-2) ne spadajo med davčno priznane odhodke, in jih tako podjetnik ne more “dati med stroške”.

Po drugi strani pa donacije lahko predstavljajo davčno olajšavo (59. člen ZDDPO-2), vendar pa to pogosto ne pride v poštev v primeru pledgov, saj mora biti donacija, da je lahko priznana kot olajšava, namenjena za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene.

Drugi pogoj, poleg zgoraj omenjenega namena donacije, je, da morajo biti donacije izplačane rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, z izjemo poslovnih enot rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.

Če sta izpolnjena oba pogoja, se lahko donacijo uveljavlja do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Kaj pa v primeru, ko podjetje naroči in kupi nek produkt, za katerega se zbirajo sredstva na platformah za množično financiranje?

V tem primeru veljajo enaka pravila kot pri nakupovanju kakršnihkoli drugih stvari. Davčna obravnava posameznih nakupov je sicer odvisna od presoje dejstev in okoliščin v vsakem posameznem primeru, vendar pa obstajajo splošne omejitve, ki so določene v 29. in 30. členu ZDDPO-2. 

Splošno pravilo je, da se odhodki smatrajo kot davčno priznani, če so potrebni za pridobitev prihodkov. Davčno pa niso priznani tisti odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
  • imajo značaj privatnosti,
  • niso skladni z običajno poslovno prakso.

Na podlagi navedenega so stroški za nakup produkta preko platform za množično financiranje lahko davčno priznan odhodek, ki znižuje davčno osnovo, če so ti stroški kalkulativni del cene storitve in blaga, in je hkrati izkazana tudi ekonomska upravičenost in povezanost z obdavčljivimi prihodki (gospodarska korist!), obravnavajo kot odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov pridobitne dejavnosti.

Viri:

  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 82/15)
  • FURSov odgovor zavezancu
Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Več >

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Več >

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Več >

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Več >

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Več >

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Več >

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Več >

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Več >

Oznake:, , , ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki