odgovor strokovnjaka

Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.

Odgovor strokovnjaka: Zabava med stroške podjetja?

Bralec se je na nas obrnil z vprašanjem, kako naj zabavo uvrsti med stroške podjetja. Bolj natančneje, zanimalo ga je, kaj spada pod stroške zabave, kako lahko vknjiži zabavo in kaj zabava pomeni iz davčnega vidika.
odgovor strokovnjaka

Poiskali smo odgovore na vprašanja, ki ste nam jih zastavili naši bralci.

Stroške zabav, ki jih organizira ali plača podjetje, je mogoče evidentirati na različne načine. Na davčno obravnavo stroškov zabave vplivajo različni dejavniki, npr. kdo je udeleženec, zakaj zabavo podjetje plača. Možnosti knjiženja stroškov zabave so naslednje.

Reprezentanca

Sem se štejejo stroški za pogostitev, zabavo ter darila ob poslovnih stikih podjetja s poslovnimi partnerji. Stroški zabave v okviru stroškov reprezentance se lahko upoštevajo na podlagi računov, ki dokazujejo, da so stroški dejansko nastali v razmerju s poslovnimi partnerji. Plačila brez računa ne morejo biti upoštevana med stroški reprezentance.

V skladu z zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb se stroški reprezentance priznajo v višini 50 odstotkov, v skladu z zakonom o DDV pa si od teh stroškov ni dovoljeno odbiti DDV.

Donacija

Če podjetje plača zabavo, ki je ni mogoče opredeliti kot zabavo za poslovne partnerje, potem tega stroška ne more uvrstiti med reprezentančne stroške. Če gre za zabavo, ki jo podjetje podari določeni politični stranki ali drugi nepridobitni organizaciji, velja razmisliti o sklenitvi pogodbe o donatorstvu. V tem primeru bi plačilo zabave veljalo za donacijo v naravi (donacija, ki ni dana v denarju, ampak v obliki storitve). Te sicer veljajo za davčno nepriznan odhodek. Vendar pa podjetja za donacije lahko koristijo davčne olajšave.

Pri izplačilih za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene pa se olajšava prizna do 0,3 odstotka obdavčenega prihodka davčnega obdobja. Vendar največ do višine davčne osnove.

Poleg tega morajo biti organizacije, ki jim izplačamo donacijo, po posebnih predpisih ustanovljene za opravljanje navedenih dejavnosti kot nepridobitnih dejavnosti. Velja opozoriti še, da se donacija fizični osebi ne more uveljaviti kot davčna olajšava. Prav tako pa taka donacija zapade obdavčitvi z dohodnino.

Sponzorstvo in reklama

Namesto pogodbe o donatorstvu je mogoče skleniti pogodbo o sponzorstvu. V primeru sponzorstva pričakujemo neko protiuslugo. V sponzorski pogodbi se lahko dogovori, da podjetje plača zabavo. Kot protiuslugo pa organizator zabave podjetju omogoči propagiranje podjetja oziroma njegovih izdelkov/storitev med udeleženci zabave. V tem primeru bi strošek zabave veljal za strošek reklame in bi ga tudi v celoti lahko vključili med davčno priznane odhodke.

Zabava kot podkupnina

Podkupnina je oblika premoženjske koristi, dane fizičnim ali pravnim osebam zato, da nastane oziroma ne nastane določen dogodek, ki drugače ne bi. Podkupovanje je načeloma prepovedano. A zakon o davku od dohodkov pravnih oseb stroške podkupnin vseeno obravnava. Plačilo zabave določenim osebam bi zato teoretično lahko opredelili in knjižili tudi kot podkupnino za namene lažjega pridobivanja poslov. In s tem prihodkov. Bi pa kljub temu bil strošek zabave v tem primeru v celoti davčno nepriznan.

Vir: Polona Urh, direktorica skupine Replika

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Več >

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Več >

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Več >

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Več >

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Več >

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Več >

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Več >

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Več >

Oznake:, , , , ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki