Ali gentlemanski sporazum zavezuje stranki?
Gentlemanski sporazum v pravu poznamo pod izrazom nepravni dogovor, kar pomeni, da gre za dogovor, ki stranke veže le zaradi časti in čustev, v primeru kršitve pa niso predvidene pravne sankcije. Tak sporazum ustvarja le moralno zavezo stranke, ki ni sodno iztožljiva. Sodišča bodo na željo stranke sicer pričela sodni postopek, a bodo le izjemoma izvedla dokazni postopek, saj je dogovor že po naravi tak, da ne ustvarja sankcij za stranko, ki ga krši. Prav zato je v primeru kršitve obstoj takšnega sporazuma brez pomena.
Gentlemanski sporazum in ustno sklenjene pogodbe
Gentlemanski sporazum je treba razlikovati od ustno sklenjenih pogodb. Ustni dogovor med dvema strankama je lahko podlaga za zakonito pogodbo, če imata obe stranki namen skleniti pogodbo in če zakon dopušča, da je take vrste pogodba sklenjena na ustni način. Nekaterih pogodb, kot so pogodbe o prenosu nepremičnin in dedne pogodbe, namreč ni mogoče skleniti v ustni obliki. Gentlemanski dogovor se od ustnih pogodb razlikuje v tem, da med strankama velja le neka moralna zaveza, obljuba, ni pa namena sklenitve pogodbe. Včasih je gentlemanski sporazum zgolj znak vljudnosti med strankama.
Gentlemanski sporazumi so kljub svoji neiztožljivi naravi izredno pogosti med podjetniki, ki se, ker niso sklenili pogodbe, izognejo številnim pravnim določbam. Podjetja se lahko z dogovorom izognejo pravnim določbam, ki urejajo koncentracijo podjetij na trgu, ali pa se neuradno dogovorijo za usklajeno spreminjanje cen. Takšno ravnanje je v konkurenčnem pravu kvalificirano kot usklajeno ravnanje in je prepovedano po 101. členu Pogodbe o Evropski uniji. Znan primer usklajenega ravnanja v Sloveniji je bila sodba, v kateri je bilo ugotovljeno, da so se vse slovenske elektrarne gentlemansko dogovorile o tem, da si bodo sledile pri zviševanju cen. Pri tem so cene dvignile tako, da potrošniki niso mogli izbrati najbolj ugodnega ponudnika elektrike, saj so bile cene relativno enake.
Kartelni dogovori
Podjetja se pogosto gentlemansko sporazumejo tudi o delitvi trga. Delitev trga, ki je lahko geografska, glede na skupino potrošnikov ali skupino izdelkov, je t. i. kartelni dogovor, ki ga prav tako prepoveduje 101. člen PDEU.
Neredko se zgodi tudi, da se podjetja z gentlemanskim sporazumom dogovorijo o vzajemni diskriminaciji drugih podjetij na trgu, četudi niso neposredni tekmeci. Razlogi za diskriminacijo so različni. Nekateri podjetniki favorizirajo druge podjetnike na podlagi prijateljskih ali družinskih vezi, drugi pa na tak način sanirajo zamere in krivice.
Gentlemanski dogovori so z vidika države precej problematični, saj ta zaradi nedokazljivosti in neiztožljivosti s težavo kaznuje in preganja podjetnike, ki s takšnimi sporazumi škodijo konkurenci na trgu. S tem omejujejo prosto konkurenco, kar ne škodi le državi, ampak tudi drugim podjetjem, potrošnikom in splošni blaginji.
