
Pivoljubi lahko v Bovcu uživajo v Thirsty River pivu (foto: Simon Maljevac)
Navdušena popotnika, Slovenko Ano in Američana Chada, je usoda združila na enem izmed številnih popotovanj po svetu. Medtem ko si je Ana vedno želela voditi svoj hostel, se je Chad navduševal nad pivovarstvom. Interese sta združila s hostlom in pivovarno Thirsty River brewing & rooms v Aninem domačem Bovcu, kjer turizem doživlja pravi razcvet.
Bogata izbira za pivoljube
“Veliko sva premišljevala, v katerem delu sveta bi se lahko podala v resen posel. Iskala sva primerno lokacijo. Najprej nisva resno razmišljala, da bi ostala v Bovcu, temveč sva “guglala”, kje bi bilo najbolj zanimivo okolje za najin posel. Ko so naju Chadovi starši obiskali v Bovcu, so bili navdušeni nad okoljem. Svetovali so nama, naj se ustaliva kar tukaj in tako sva začela, kljub temu da sva imela ogromno težav pri iskanju primerne lokacije v mestu,” se začetkov skupne poslovne poti spominja Ana, ki je bila pred tem vključena v vodenje enega izmed bovških hostlov.

Chad in Ana Meinel uspešno vodita hostel in pivovarno Thirsty River (FB Thirsty River)
V najem sta vzela eno izmed zgradb v samem centru mesta in praktično s svojimi rokami uredila nastanitvene kapacitete, pivnico ter malo pivovarno. V njej Chad, ki se je z varjenjem piva v Združenih državah Amerike ukvarjal zgolj ljubiteljsko, zvari nekaj sto litrov piva na teden: “V ponudbi imamo vsakodnevno vsaj sedem različnih vrst piva – Stout, IPA, Double IPA, Black IPA, Pale Ale,… Na žalost sem omejen s prostorom, tako da moram precej improvizirati. Imel sem kar nekaj izkušenj z gradbeništvom, a sem se pri urejanju prostorov spopadal z različnimi težavami, saj imate v Slovenij malce drugačna orodja in gradbene materiale (smeh).”
Kako priti do sredstev za investicije?
Ob nerazumevanju bank za podporo zanimivemu projektu, ki je popestril turistično ponudbo v Bovcu, sta bila celoten proces prisiljena financirati iz lastnih prihrankov, tako da sta vsak evro “obrnila” vsaj trikrat.
“Mogoče sva premalo časa posvetila možnostim za pridobivanje evropskih sredstev. Za nekaj tisoč evrov kredita s strani ene izmed bank sva porabila več kot pet mesecev urejanja dokunentacije. Vprašal sem se, kaj sploh želijo od nas. Res je bilo zapleteno vse skupaj. V Združenih državah Amerike bi do kredita prišel stokrat lažje! Pogrešala sva pomoč nekoga, ki bi nam natančno povedal, kako priti do investicije. Večkrat nisva dobila primernega odgovora na najina vprašanja. Namesto, da bi večino časa namenjala razmišljanju o razvoju, ga trošiva za boj s številnimi birokratskimi težavami,” opozarja Chad, ki je v opremo pivovarne vložil več deset tisoč evrov. Zaradi odmaknjenosti Bovca se mora po sestavine za varjenje piva redno voziti v bližnji Videm z druge strani meje, saj so cene prevozov slovenskih dobaviteljev zelo visoke.

Dolina reke Soče privablja številne turiste (foto: Simon Maljevac)
Slovenci bi varčevali, Američani pa investirali
Po Chadovem mnenju je birokratski ustroj v deželi na sončni strani Alp preveč tog. Onkraj luže več pozornosti namenjajo praktičnim vidikom poslovanja, kar je opazno že v času študija. Chad je med študijem bančništva in financ veliko potoval po svetu skupaj z vodji velikih ameriških podjetij in na ta način pridobival dragocene izkušnje. Nejevoljen je zaradi visoke davčne stopnje v Sloveniji, saj v njegovem domačem Wisconsinu znaša le pet odstotkov, kar je velik plus za razvoj podjetništva. Razlike v poslovni miselnosti Slovencev in Američanov lepo razkriva dejstvo, da je Ana v začetnem obdobju želela 80 odstotkov dobička privarčevati za “slabe čase”, medtem ko je Chad omenjeni znesek želel nameniti nadaljnjim investicijam.
Osredotočeni na lokalno
V dobrem letu dni sta v Thirsty River privabila ogromno gostov, čeprav domačini v začetku niso bili najbolj navdušeni nad ponudbo. “Za nekatere je bila cena našega piva previsoka, medtem ko je za turiste iz tujih držav cena smešno nizka. Našim gostom skušamo ponuditi čim več lokalnih dobrot in na ta način pomagati k razvoju domačega okolja. V našem pubu tako poleg piva lahko najdejo tudi lokalna žganja, postrežemo jim z domačim kruhom, sirom in skuto, tudi mesnine so iz bližnje okolice. Lokalna skupnost se še ne zaveda, da Thirsty River ponuja nekaj novega. Nisva distributerja, tako da lahko ljubitelji piva naše pivo poskusijo zgolj v Bovcu,” poudarja Chad.

V Thirtsy River je na mizi hrana iz domačega okolja (foto: FB Thirsty River)
“Mladina zapušča Bovec, saj je priložnosti za zaposlovanje mladih malo. Težko je najti delovno silo. Malo je tudi nastanitvenih kapacitet, ki so posledično zelo drage. Ogromno lastnikov agencij je tujcev in v Bovcu se vse manj pogovarjamo v slovenskem jeziku. To prinaša svoje pluse in minuse,” meni Ana.
Pivovarski turizem velika priložnost za Slovenijo
Mlada podjetnika veliko časa namenjata tudi sodelovanju z blogerji, ki Thirsty River umeščajo med boljše pivovarne v Sloveniji. Z boljšim povezovanjem malih pivovarn bi lahko Slovenija naredila velik korak naprej tudi v takoimenovanem “pivovarskem” turizmu, ki je v svetu vse bolj razširjen. “S pravilnim pristopom bi lahko v Slovenijo privabili ogromno navdušencev nad pivovarstvom. Bovec sva pozicionirala na pivovarski zemljevid. Domače pivovarne si nikakor nismo konkurenca. Veseli naju, ko vidiva, kako so uspešne ostale majhne pivovarne. Naš skupni “sovražnik” so velike pivovarne.”

V Thirsty River pivnici na dan prodajo nekaj sto litrov piva (foto: FB Thirsty River)
Bo Thirsty River ostal v Bovcu?
In kakšna bo prihodnost bovškega Thirsty Riverja? Trenutno direktno pred vhodnimi vrati v njun hostel in pivnico stoji prireditveni oder, kar bi v vrhuncu sezone znalo odgnati marsikaterega gosta. “Lani sva organizatorjem priskočila na pomoč, saj sva upala, da se bodo stvari letos spremenile in bodo oder malce premaknili. A do dogovora ni prišlo. Župan nikoli nima časa za pogovor. Resda sva mlada, a sva dokazala, da sva lahko uspešna. Turisti v Bovcu nimajo kam in meniva, da bi bilo v primeru najinega odhoda to izguba za mesto. Rada imava ta kraj in želela bi si nadaljevati to zgodbo. Vendar pa z glavo skozi zid ne moreva. Z najinimi izkušnjami lahko uspeva povsod. Če se zadeve ne bodo spremenile, bova očitno prisiljena spremeniti lokacijo,” sta zaključila zakonca Meinel.