MP intervju: Kristina Kočet – Tiko Pro (Mlada podjetnica leta 2013)

Kristino Kočet iz podjetja Tiko Pro smo v sredo razglasili za mlado podjetnico leta 2013. Intervju je nastal 2 dni po zmagi, v MP pisarni.

Od tvoja zmage je minilo nekaj dni. Si že strnila svoje misli, kakšni so sedaj občutki?

Meni je super, tudi zaposleni so vsi zelo veseli, je pa res, da sploh še nismo imeli časa prav praznovati, tako da nas čaka to v ponedeljek. Bi rekla, da smo, ko smo vse skupaj pogledali za nazaj, bili vsi zelo pozitivno presenečeni – nihče ni tega pričakoval, verjamem pa, da bomo to lahko zdaj, torej v tem letu, pa tudi v prihodnosti, zelo dobro unovčili. Upam, da nam bo to pomagalo predvsem pri marketingu. Kar se povezovanja v podjetju tiče, smo se sedaj kar zmenili, da v ponedeljek malo prej zaključimo in gremo na kosilo.:)

Za bralce, ki Tiko Pro še ne poznajo prosim odgovori na vprašanje s čim se ukvarjate v podjetju?

Specializirani smo za pridobivanje povratnih in nepovratnih sredstev. Našega partnerja pogledamo s strateškega vidika, kakšne so njihove želje, kakšni so njihovi cilji za podjetje v prihodnje, poskusimo jih spremljati na tak način, ne le, da jim pomagamo pri razpisu, temveč, da jim dolgoročno pomagamo. Vsakemu seveda povemo tudi to, da je denar, ki je prek razpisa podarjen, potrebno tudi zaslužiti. Razpisi so ustvarjeni z namenom, da EU pride do svojih ciljev, kar je na nek način povsem egoistično mišljenje. Razpisi so podrejeni njihovim željam in potrebam.

Glede na to, da delujete šele od leta 2010, torej 3 leta, ste kar velika ekipa – imate 9 zaposlenih. So to redno zaposleni, študenti ali morda pogodbeniki?

Imamo 6 redno zaposlenih, med ostalimi 3 pa je eden lastnik in prokurist podjetja, pri nas dela kot s.p., 2 pa sta pri nas preko evropskega programa. Oba sta tujca, ena je Zagrebčanka, drugi je Italijan. V kolikor hočemo prodreti na mednarodni trg, moramo imeti namreč tudi narodnostno bolj raznoliko ekipo. Dva torej nista prav plačana, ampak je cilj, da bosta do konca leta – bomo videli, kako bo. Sicer nismo ravno privrženci študentskega dela, imamo pa enega, ki nam občasno pomaga – če bi nekoga potrebovali za polni delovni čas, bi tisto osebo zaposlili. Ta študent pride, ko ga potrebujemo, in moram reči, da je zelo priden. Dobro je morda zaposliti študenta z vidika, da ga testiraš in tako vidiš, kako dela, ne podpiram pa večjih podjetij, ki na tak račun živijo. Seveda ne govorim o zaposlitvi za en mesec, pač pa o več letih takšnega dela.

Spletna stran	tiko-pro.si
Dejavnost	Priprava razpisne dokumentacije
Pravna oblika	Družba z omejeno odgovornostjo
Logotip

Eden izmed pomembnih elementov tega, da si bila izbrana kot zmagovalka je, da zelo skrbiš za znanje svojih zaposlenih – pošiljaš jih na različna izobraževanja, izpopolnjevanja … Kateri so ti programi in zakaj se za njih odločaš?

Moje mnenje je, da se mora čisto vsak posameznik ves čas izobraževati  – tudi če imaš 40 ali 50 let nikoli nimaš vseh izkušenj in znanja, da ne bi izvedel še kaj novega. Glede tega imamo v podjetju zelo odprto politiko –  zaposleni lahko dajo sami pobudo, kam bi radi šli, največkrat pa ta pride z moje strani. Če vidim, da se odvija kakšen zanimiv seminar, delavnice, rečem, naj si gredo pogledat, naj se prijavijo – tako so včasih prisiljeni, da nekam gredo.

Letos smo bili 3 iz ekipe na CEED programu, jaz sem bila na CEED PRO, dva na Leadership programu, kar je pomembno, saj tudi nekdo, ki ni v funkciji »leaderja« tako razume, kaj želim povedati. Moram tudi pohvaliti Štajersko gospodarsko zbornico, saj pripravijo ogromno izobraževanj, mi pa jih s pridom izkoriščamo. Včasih se na izobraževanje odpravimo tudi h konkurenci, ki ne delajo ravno na enakih projektih, nam pa je zanimivo, saj od njih ob npr. 10 letih izkušenj, prav tako, kot jih imamo mi, dobimo še dodatno znanje in motivacijo – sogovornik namreč dela iste stvari kot ti, ima iste probleme pri projektih, partnerjih; tako lahko dobro »brainstormaš« na kakšno temo.

Preden si ustanovila Tiko Pro si delala v nekaterih večjih podjetjih s področja organizacije, poslovnega svetovanja. Kako misliš, da ti to sedaj pomaga, je to tisto glavno?

Delala sem v enem podjetju, in sicer pripravo projektov, se učila ob tem, na kakšen način financirati stvari ipd. To je odlično početi v manjšem podjetju, kjer imaš zelo odprte roke. Res spoznaš delovanje podjetja, delovanje trga, tudi to, kako deluje kakšno drugo podjetje – to je bila dobra popotnica za naprej. Kasneje sem delala v večjem, državnem podjetju, vendar se tam konkretno nisem našla. Imajo sistem katerega se moraš držati, pravila, kar meni osebno ne odgovarja. Sem za pravila, vendar ne takšna, da moraš biti ob 8:00 v službi, dokazati svojo prisotnost s službeno kartico ob vhodu ipd.

Je to razlog, da si se odločila za samostojno pot?

Razlog je bil tudi v tem, da sem takrat ostala brez službe, potem pa sem imela na voljo, ali začnem iskati novo službo ali začnem na svojem. Tako je odločitev prišla povsem spontano. Partner mi je predlagal, da poskusiva – poslala sva nekaj e-mailov, poklicala par oseb in počasi dobila nekaj projektov. Potem se je  začelo odvijati.

Eden od poudarkov je tudi ta, da si uspela podjetje postaviti tako, da večino dela opravljajo zaposleni, da ti ni treba imeti aktivne vloge v podjetju ter da recimo ni nujno, da si stalno prisotna v pisarni. Lahko daš mladim podjetnikom kakšen nasvet, kako priti do take točke, da se procesi v podjetju postavijo tako, da tečejo sami od sebe in da jih zaposleni izvršujejo?

Tudi pri nas ni vedno vse “tip-top”, tako kot bi moralo biti, je pa res, da lahko grem za par mesecev nekam, pa bo zadeva še vedno tekla dalje. Lani me recimo eno leto ni bilo, pa so se prihodki in dobiček podjetja lepo povečali. Ni v človeški naravi, da bi posameznik prevzel vodstveni položaj.

Pri nas je bilo konkretno tako, da smo se veliko začeli pogovarjati o podjetju, na kakšen način delati, kaj kdo dela. Tjaša je bila tista, ki je potem prevzela vodstveno mesto, saj mora biti nekdo v podjetju še vedno vodja, ki je odgovoren za določene stvari, v primeru, da se kaj zgodi. Moraš imeti osebo, ki ji zaupaš vse to. Je pa pomembno, da cela ekipa ve, da dela zase, da ne delajo zame, da imajo vsi nekaj od tega.

Vsako leto, če je le možno, damo tudi božičnico, dodatke – rezultat zaposlenih je tako viden tudi na TRR-ju. Ta princip v Sloveniji, pri starejših managerjih, pri katerih slišimo o tem, kako so samo oni pomembni, zaposleni pa ne, se mi ne zdi v redu – mlajši se večinoma zavedamo tega – vsi v podjetju morajo imeti nekaj od uspeha.

S tako razporeditvijo dela se lahko več ukvarjaš z osnovno dejavnostjo, s katero bi se moral pravzaprav vsak podjetnik – strategija, novi projekti, novi trgi ipd. Imate plane, prisotni ste že na italijanskem trgu, v 2013 boste štartali na hrvaškem trgu, našli ste tudi investitorja … lahko kaj več poveš o tem?

Veliko lažje je, ko nisi vsak dan na projektih – res imaš veliko idej, veliko lažje pogledaš tudi s ptičje perspektive, kaj se dogaja, na kakšen način je potrebno pomagati, kje so tiste stvari, pri katerih je to potrebno. Zadeva z italijanskim trgom je zanimiva, ker smo našli poslovnega partnerja oziroma so oni našli nas in tako smo začeli sodelovati.

Kar se Hrvaške tiče, za nas je povsem smotrno, da gremo na hrvaški trg, saj bodo prišli v EU, kar je lepa priložnost. Podjetje v Sloveniji dobro teče, zato bo start na Hrvaškem previden. Tudi moj partner ima namreč svoje podjetje, imava mlado punčko, zato se morava nekoliko prilagajati. Moj namen ni delati po 16 ur na dan, kot sem na začetku tu, temveč da že v štartu vzpostavimo tako ekipo, ki bo čimprej sama vodila in razvijala podjetje.

Omenila si, da si mlada mama. Kako je usklajevati materinstvo in podjetništvo?

Vse se da. Za ženske je morda nekoliko težje, vendar lahko vsem damam povem, da mišljenje, da je treba čakati do tega in tega leta, ko je vse v najlepšem redu, ni najboljše: nikoli ni vse urejeno. Da se kombinirati službo in otroka. V najslabšem primeru marsikdo živi doma, babice z veseljem pomagajo, če ne, pa so vedno na voljo tudi varuške. Če si le približno uspešen, si lahko tudi to privoščiš, saj ni tak strošek.

Kakšni so vaši načrti za naprej? Napovedujete kar lepo rast, 15-20-% rast letno, načrtujete prodreti na druge tuje trge, kaj pa glede storitev? Boste ostali na tem vašem področju? Ponujate tudi storitve svetovalne narave, pomoč tujim podjetjem v Sloveniji …

Še vedno ostajamo specializirani za povratna in nepovratna sredstva, opazili smo tudi povpraševanje po pomoči tujim podjetjem pri vstopu na slovenski trg, vsako leto dobimo več interesentov. Tu nas čaka še nekaj dela, kar se tiče prodaje … Zdi se mi, da z nekim manjšim vložkom lahko pridobimo večjo dodano vrednost. Pri tujih podjetjih, kjer je manj investiranja, je manj tudi denarja, kar je danes pomembno – da najdeš partnerja, investitorja, ki ima sredstva. Smo v taki branži, kjer dejansko iščemo zdrava podjetja, tista, ki dandanes investirajo.

Začeli smo tudi z lastnim projektom, ki smo ga poimenovali Projekt 310. Z njim ozaveščamo podjetja o energetski učinkovitosti in obnovljivih virih energije. Delavnice potekajo po celi Sloveniji, vedno predstavimo primer dobre prakse, do septembra pa zbiramo tudi prijave drugih podjetij, ki niso naši poslovni partnerji, da predstavijo svoj primer dobre prakse. Na koncu bomo imeli konferenco, na kateri bomo podelili nekaj nagrad. Cilj je, da bi predstavili okrog 40 primerov dobrih praks, želimo pa si, da bi to bilo mednarodno, recimo regijsko, JV Evropa.

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Naši bralci so večinoma mladi podjetniki, mlada podjetja ali pa tisti, ki bodo s podjetništvom pričeli. Imaš kakšno idejo, na katera sredstva, na kateri razpis se lahko obrnejo? Tudi vi lahko pomagate?

Konkretno delamo zelo malo za mlada podjetja, saj je teh razpisov žal malo. Če bo imel kdorkoli vprašanje, pa sem mu seveda na voljo. V Sloveniji je res premalo sredstev za ta namen, morda gre izpostaviti P2 preko Podjetniškega sklada RS, kjer pa spodbujajo predvsem visokotehnološka podjetja. Res je treba spodbujati inovativnost, vendar imamo na drugi strani storitvena ali podobna podjetja, kjer ni toliko inovativnosti, zaposlujejo pa dolgoročno, tudi več 10 ljudi. Za taka podjetja je sredstva res težko pridobiti. Potrebno je veliko delati na povezovanju. V primeru partnerstva lahko večje podjetje prijavi manjše v konzorciju.

Kot si omenila, se v Sloveniji spodbuja prevsem visokotehnološka podjetja. Mi smo recimo usmerjeni bolj na splošna podjetja, tudi storitvena, trgovino in podobno. Kako ti vidiš tehnološka in netehnološka podjetja?

Moje mnenje je pozitivno do obojega. Podporne storitve morajo obstajati, težko je, da bo to delal nek tujec – to kar delate vi, si težko predstavljam, da bi delal nekdo iz Avstrije, isto to, kar delamo mi. Dobro je, da poznamo zakonodajo, da smo dlje časa prisotni na trgu. Isto je z računovodskimi storitvami – to mora delovati in zakaj ne bi tudi take podjetnike začetnike nekdo vzpodbujal. V tem ne vidim nič slabega. Je pa res, da so gonilo gospodarstva tisti, ki razvijajo, ki imajo nek know-how, ki razvijajo tehnologijo.

Mi opažamo pri naših strankah, da je v regijah, kjer je vsaj eno veliko podjetje, ta regija veliko boljše dela. V regije, kjer tega ni, bi torej morali pripeljati večja podjetja – zaradi njih namreč potem živi cela okolica. Primer je Savinjsko-saleška dolina zaradi BSH – oni ves čas vlagajo. Tudi Koroška ni slaba, tam je Metal in ostala industrija jekla – imajo namreč toliko dela, da ga lahko razporedijo med podizvajalce. Niti vejo ne, kaj je to recesija.

Za konec te prosim še za nasvet našim bralcem. Začela si s 26 leti, tudi naši bralci so podobne starosti, v zadnjem času pa imamo v Sloveniji težavo, ker ni služb. Kakšen predlog imaš za nekoga, ki išče službo, je ne najde, pa bi se morda podal v podjetništvo.

Mlajši, ki še niso diplomirali, naj ne čakajo na diplomo. Že prej naj si nabirajo izkušnje. Sama sem v podjetju, kjer sem bila kasneje 5 let, delala cele počitnice zastonj. Med tednom sem delala brezplačno prakso, ob koncu tedna pa sem stregla, da sem zaslužila za stanovanje v Mariboru. Svetujem jim, da že prej začnejo proaktivno razmišljati o samem delu, da se udeležijo študijske izmenjave v tujini, saj ti ta da širino. Hkrati vidiš tudi, kaj se dogaja izven Slovenije.

Svetujem jim tudi, naj poskusijo s podjetništvom in to čimprej. Veliko lažje je poskusiti v času študija, ko nimaš kreditov, otrok, ko nisi vezan na nič. Potrebni so volja, delo in pogum, brez tega ne gre.