MP intervju: Marta Turk — Zavod META

Ste uveljavljena podjetnica, ki ima veliko poslovnih izkušenj in znanja. Kateri so bili ključni razlogi, ki so vas vodili do odločitve, da se podate na samostojno pot?

Želja po neodvisnosti in samostojnem razporejanju časa za družino in za kariero, želja, da v praksi pokažem, kaj se da, kako se da in da se zares da!

Velik del svojega časa namenjate problematiki nizkega deleža Slovenk v podjetništvu. Zakaj menite, da je stanje pri nas takšno? Kam nas uvrščajo primerjave z razvitimi državami Evrope?

Odgovorov je več: ženske smo previdne in nerade tvegamo, če bi to imelo posledice tudi za družino. Prav tako so mnoge Slovenke relativno zadovoljne s situacijo, da je mož glavni hranilec družine, one pa sprejmejo vlogo podpornih servisnih dejavnosti v družini, taka vloga pa ne omogoča iniciativnosti in podjetnosti, kot je potrebna, če vstopiš v podjetništvo.

Seveda je tu še (ne)podporno okolje, ki je mnogo bolj naklonjeno »super idejam«, ki zahtevajo »tvegani kapital« in »poslovne angele«. Tudi tukaj smo ženske raje odvisne od lastnih virov, saj nočemo prevzemati prevelikega zadolževanja (niti finančnega niti moralnega) za primer, če nam ne bi uspelo ravno v prvem letu poslovanja.

Predsodki o moški superiornosti na poslovnem področju počasi, a vztrajno bledijo. To dokazuje tudi visoka udeležba na nedavnem srečanju 500 podjetnic v Ljubljani. Ali je to pokazatelj, da število žensk in njihov vpliv v gospodarstvu vendarle narašča?

Srečanje 500 podjetnic je bilo čudovito in navdihujoče, ni pa to nikakršen dokaz, da bi število žensk in njihov vpliv v gospodarstvu naraščalo, saj samozaposlenost ne prispeva veliko h gospodarstvu, še manj k rasti, saj ne prispeva novih delovnih mest.

Potrebno bo storiti še veliko več, da bomo ženske, ki so se danes odločile samozaposliti in s tem rešiti predvsem njihov  problem zaposlenosti, pripravili na nove izzive: razvoj inovativnih ponudb ali izdelkov, širitev tržišča na področje evropskega trga, povezovanje podobnih komplementarnih dejavnosti in s tem zmanjšanje tveganja ter rast njihove konkurenčne sposobnosti. Tega pa se mora večina tako nastalih podjetnic še priučiti.

Seveda obstajajo izjemno uspešni primeri in tudi po njih se velja zgledovati. Svet za inovativnost žensk je odgovor na te izzive, v letošnjem letu pa imamo še veliko konkretnih aktivnosti do konca leta. Ena od teh je tudi sodelovanje na razpisu INATRI, na katerem smo evidentirali kar 51 idej, ki so jih prijavile ženske (od skupno 89) in med njimi je velik delež takoj uresničljivih.

Ustanovili ste Zavod za razvoj ženskega in družinskega podjetništva META, ki pomaga ženskam pri zagonu in razvoju njihovega posla. Ali so se v času od ustanovitve Zavoda do danes že pokazali pozitivni učinki vašega dela?

Glede na to, da se Zavod META v celoti financira iz lastne dejavnosti, so možnosti omejene, potrebe pa velike. Naš mentorski program DIONE.SI je doslej prispeval k uresničevanju podjetniških idej več kot 75 podjetjem (ne samo ženskam).

V sodelovanju z Zbornico osrednjeslovenske regije jim poleg mentorskega vodenja omogočamo sodelovanje pri posameznih vsebinah, ki jih izvaja Mreža za inovativnost, pridobijo lahko veliko novih znanj, sodelujejo na srečanjih mreže itd. Na leto lahko pospremimo v svet podjetništva dve do tri skupine (z največ 10 udeleženkami in udeleženci).

Če pa bi imeli tudi kaj finančnih virov, bi bili rezultati še boljši. Naš mentorski program traja sicer intenzivno 6 mesecev, vendar s posamezniki iz skupin vzdržujemo stike in tako mentorstvo traja kar celo leto.

Ste tudi predsednica upravnega odbora GZS Zbornice osrednjeslovenske regije. Kakšni bodo po vašem mnenju vplivi aktualnih vladnih varčevalnih ukrepov na delovanje podjetnikov?

Zelo kratek odgovor: ker bo dražje, bo manj posla, če je manj posla, je manj računov in torej tudi manj pobranih davkov … To vsekakor ni v smeri spodbujanja gospodarstva …

Na Gospodarskem razstavišču bo 20. in 21. maja 2013 potekal dogodek Izzivi gospodarskega razvoja. Katere teme bodo po vašem mnenju privabile naše bralce?

Za ambiciozne je zagotovo pomembno sodelovati na forumu Inovativni projektni management, za ženske (podjetne in tiste, ki o tem šele razmišljajo) je Forum Znanje, tehnologije, inovacije – ne brez žensk. Prava stvar, ki bo potrjena tudi z mednarodno udeležbo, za vse, ki so se odzvali na razpis INATRI, pa je zagotovo vrh dogajanja v torek, in sicer na Forumu mladih talentov s podelitvijo nagrad INATRI. Za zaključek pa se nam bo pridružil še Trkaj, ki mu zagotovo lahko priznamo kreativnost in inovativnost, o sebi pa tudi pravi, da je zdaj inovativno »zrel«.

Na Gospodarskem razstavišču bodo razglašeni tudi nagrajenci razpisa Inatri – ideja, invencija, inovacija. Kaj kaže analiza uspešnosti dosedanjih prejemnikov nagrad? Ali so njihove inovacije zaživele v praksi?

INATRI RAZPIS je letos drugič, na podlagi lanskoletnih izkušenj smo ga razširili, tako, da so se letos lahko prijavili mladi do 29. leta in odrasle osebe od 30. do 40. leta. Tako smo zajeli tudi populacijo tistih, ki iz kakršnih koli razlogov niso mogli uresničiti svojih podjetniških idej in s kandidiranjem na tak razpis dobijo potrditev, da razmišljajo pravilno, da so ideje v redu, ker pa pri njihovem uresničevanju potrebujejo pomoč in oporo, so temu primerno naravnane tudi nagrade.

Lani smo imeli predvsem super študentske ideje, predlagatelji pa so sedaj pred zaključkom študija, kar seveda potisne uresničitev ideje na stranski tir. Letošnji predlogi pa so zelo blizu realizacije in lansiranja na trg (od 89 idej najmanj 24 takšnih).

Ali se po vašem mnenju slovenski podjetniki in podjetnice glede inovativnosti lahko primerjajo s svetom?

Najbrž je delež ljudi z idejami v vseh populacijah približno enak, ljudje smo taki, da pasivno opazujemo stvari okoli sebe ali pa smo s stanjem nezadovoljni in se aktivno lotimo spreminjanja. Ker pa je vsa država v takšni krizi, nujno potrebujemo ljudi z idejami in sicer predvsem take, ki so te ideje sposobni uresničiti, pri tem pa bi bilo super, da jim lahko podporno okolje pomaga.

V časih krize pa je še bolje, če se ljudje povežejo in si pomagajo med seboj. Na sistem ni kaj več čakati, treba bo ukrepati. Med ljudmi pa je izjemno veliko idej, znanj in spretnosti, le povezati jih je treba in pomagati k uresničitvi.

Eden izmed vaših projektov je tudi projekt KnowUs. Nam ga lahko na kratko predstavite?

Projekt KNOW US je pravzaprav rezultat partnerstva čezmejnega sodelovanja Italija-Slovenija. Gre za izjemno dobro priložnost, da že delujoča MSP podjetja s področja gradbeništva, lesne industrije, turizma, transporta s strokovnjaki ugotovijo stanje inovativnosti v podjetju, se dogovorijo za določeno spremembo strateškega inoviranja in se vključijo v tako imenovano inovacijsko šolo.

Rezultati takega projekta so večplastni: od mednarodnega partnerstva (saj sodelujejo podjetja z obeh strani meje) do novega poslovnega modela, ki je zasnovan na cilju: prodreti na globalni trg. To je izjemna priložnost za mala in srednja podjetja iz teh dejavnosti, da dobijo brezplačno strokovno pomoč pri evalvaciji stanja v njihovem podjetju in da se prav tako brezplačno udeležijo vseh delavnic inovacijske šole.

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Kaj bi svetovali podjetniku začetniku?

1. Pred začetkom naj se vpraša, kje bo s podjetjem čez pet let (kje bom jaz osebno čez pet let).

2. Ves čas se naj zaveda, da je vse odvisno le od njega samega in od njegovih lastnih virov (znanje, kapital, razpoložljivi resursi; vsakega od teh atributov velja izpopolnjevati in bogatiti).

3. Kadar koli podvomi, ali bo zmogel, naj se zaveda, da se vse da, če se hoče, zato mora hoteti in verjeti vase in v svojo zamisel.

4. Danes uspešnega podjetja ni brez dobrega podjetniškega tima. Pa še en amandma: posel je zaključen šele, ko je račun plačan!