Zvišali so se prispevki za socialno varnost samozaposlenih

Obračun DDV v mednarodnem B2C poslovanju

Za uspešen prehod v nov sistem (sistem "vse na enem mestu" ali sistem mini VEM) je nujna seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki.
Obračun DDV v mednarodnem B2C poslovanju

Obračun DDV v mednarodnem B2C poslovanju (Vir slike: DeathOfTheStockPhoto.com)

Glede na to, da so bile v predhodnem prispevku predstavljene vsebine s področja registracije v posebno ureditev (t.i. mini VEM), so v nadaljevanju predstavljeni postopki izpolnjevanja zahtev po poročanju v posebni ureditvi.

Kdaj, kje in kako se odda obračun DDV?

Vsi predhodno v sistem mini VEM registrirani zavezanci, ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve (v nadaljevanju podjetje), bodo davčnemu organu – Finančni upravi RS (v nadaljevanju FURS) prek sistema mini VEM v elektronski obliki predložili poseben obračun DDV (v nadaljevanju obračun) za vsako koledarsko trimesečje, ne glede na to, ali so opravili obravnavane storitve ali ne.

Rok za predložitev obračuna je 20. dan v mesecu, ki sledi poteku obračunskega obdobja na katerega se obračun nanaša. Obračunsko obdobje zajema eno koledarsko četrtletje, pri čemer prvo obdobje traja od 1. januarja do 31. marca, drugo od 1. aprila do 30. junija, tretje od 1. julija do 30. septembra in četrto od 1. oktobra do 31. decembra. Rok za predložitev za vsako od teh obdobij je torej 20. april, 20. julij, 20. oktober in 20. januar. Obračun je treba predložiti v evrih.

Obračunani DDV se mora plačati ob predložitvi obračuna oziroma najkasneje ob poteku roka za predložitev obračuna. To pomeni, da se obračunani DDV plača najkasneje do 20. dne v mesecu, v katerem je potrebno predložiti obračun. V primeru, da podjetje v posameznem kvartalu ni opravljalo nobenih storitev, predloži t.i. nični obračun. Obračuna pa podjetje ne sme predložiti pred koncem obračunskega obdobja.

V kolikor podjetje obračuna ne predloži v 30 dneh po koncu obračunskega obdobja, mu država članica identifikacije v elektronski obliki pošlje opomin, v katerem ga opomni na njegovo obveznost predložitve obračuna in plačila. Vse nadaljne opomine izdajo države članice potrošnje.

Kdaj se plača obračunani DDV?

Obveznost za plačilo DDV nastane v državi članici potrošnje oz. tam, kjer ima kupec sedež. Davek registrirano podjetje plača ob predložitvi posebnega obračuna na poseben račun davčnega organa, kjer je podjetje identificirano za DDV, primeroma v Sloveniji, nato pa FURS nakaže državam članicam potrošnje pripadajoče zneske DDV. Kot že omenjeno v predhodnem prispevku, bodo morali zato podjetniki, ki bodo opravljali obravnavane storitve, v obračunu specificirati storitve po državah članicah EU, v katerih so bile opravljene.

Potem ko podjetnik predloži obračun prek sistema mini VEM, mu bo sporočena enotna sklicna številka obračuna. To je številka, na katero se mora podjetje sklicevati pri izvedbi ustreznega plačila. Številka vsebuje kodo države članice identifikacije (npr. SI), individualno identifikacijsko številko za DDV (npr. 12345678) in obračunsko obdobje, na način, kot se uporablja tudi pri splošnem obračunu DDV. Primeroma skupaj SI12345678-01032015.

Če podjetje ne izvede plačila ali ne plača celotnega zneska, mu država članica identifikacije deseti dan po roku za plačilo pošlje opomin v elektronski obliki. V kolikor podjetje prejme več opominov zaporedoma, ga država članica identifikacije (v našem primeru Slovenija) lahko izključi iz posebne ureditve. Posledice in pogoji, kdaj država članica lahko podjetje izključi so navedene v predhodnem prispevku. Morebitne izvršbe bodo izvedene s strani države članice potrošnje.

Popravek obračuna

Podjetja bodo vse spremembe izvedla s popravkom prvotnega obračuna in ne s spreminjanjem naknadnih obračunov. Podjetjem bodo popravki omogočeni še tri leta po datumu, ko so morali predložiti prvotni obračun, s tem bo plačan premalo obračunan DDV ali povrnjen preveč obračunan DDV.

Izjemoma bodo popravki mogoči tudi po izteku triletnega obdobja, o katerih se bodo podjetja dogovarjala z državo članico potrošnje neposredno. V primeru, ko je izdan dobropis, je potrebno prilagoditi že oddan obračun za obdobje, v katerem je bilo prijavljeno opravljanje storitev.

Za katere storitve se lahko uporablja posebna ureditev?

Podjetje ne sme uporabljati posebne ureditve za obravnavane storitve, ki so opravljene v državi članici, v kateri ima podjetje sedež ali poslovno enoto. Slednje pomeni, da podjetje, ki se je vključilo v posebno ureditev v Sloveniji, uporablja posebno ureditev za storitve opravljene v drugih državah članicah, ne more pa je uporabljati za storitve, ki jih opravi v Sloveniji. Te vključi v redni obračun DDV-O v okviru splošne DDV ureditve.

Kdaj imajo podjetja pravico do odbika DDV?

Podjetje, ki uporablja v tem prispevku obravnavano posebno ureditev, v državi članici potrošnje nima pravice do odbitka DDV na podlagi posebnega obračuna, lahko pa uveljavlja vračilo plačanega DDV na podlagi zahtevka VATR-APP.

V kolikor podjetje, ki v Sloveniji uporablja posebno ureditev, v državi članici potrošnje poleg obravnavanih storitev opravlja še druge storitve (izven posebne ureditve) in v zvezi s katerimi se mora v tej državi identificirati za DDV namene, v DDV obračunu odbija zneske DDV, povezane z obdavčljivimi dejavnostmi, za katere velja ta posebna ureditev.

Katere evidence mora voditi podjetje vključeno v posebno ureditev?

Podjetje mora skladno s predpisi voditi evidence ki vključujejo splošne informacije, kot so podatki o državi članici potrošnje, za katero se opravlja storitev, vrsti opravljene storitve, datumu opravljanja storitve in znesku DDV, ki ga je treba plačati, pa tudi bolj specifične informacije, kot so podatki o morebitnih predplačilih in informacije, ki se uporabljajo za določitev kraja, kjer ima stranka sedež ali stalni naslov ali kjer običajno prebiva.

Podjetje mora evidence hraniti 10 let od konca leta, v katerem je bila izvedena transakcija, ne glede na to, ali je davčni zavezanec prenehal uporabljati ureditev ali pa jo še uporablja.

V primeru, da obstaja dvom o tem, kje ima kupec sedež, je potrebno poleg splošnih informacij, pridobiti tudi dva dokaza za ugotavljanje kraja prejemnika storitve. Kot dokazi se uporabljajo predvsem:

  • prejemnikov naslov za izstavitev računov,
  • naslov internetnega protokola (IP) naprave, ki jo uporablja prejemnik, ali katera koli metoda za geo-lokacijo,
  • bančni podatki (na primer kraj, kjer je odprt bančni račun, ki se uporablja za plačevanje, ali prejemnikov naslov za izstavitev računov, ki ga hrani banka),
  • mobilna oznaka države (MCC) mednarodne identitete mobilnega naročnika (IMSI), ki je shranjena na kartici z modulom za identiteto naročnika (SIM), ki jo uporablja prejemnik,
  • kraj prejemnikovega fiksnega omrežja, prek katerega se zanj opravlja storitev in
  • druge, poslovno pomembne informacije.

Izdajanje računov

Za izdajanje računov se uporabljajo pravila države članice potrošnje. Zato morajo podjetja poznati ustrezna pravila držav članic, v katerih opravljajo storitve za potrošnike. Vse potrebne informacije o predpisih držav članic v zvezi z izdajanjem računov bodo objavljene na spletni strani Evropske Komisije in verjetno tudi FURS.

Preberite tudi: Registracija v sistem “vse na enem mestu” oziroma mini VEM za DDV >>

Teoretično so spremembe zakonodaje o DDV na področju poslovanja s končnimi potrošniki predstavljene, naslednji prispevek pa bo osredotočen na odločitve, ki jih bodo podjetja morala sprejeti že pred uvedbo nove zakonodaje (do 1. januarja 2015) vezane na organizacijo strani za spletno prodajo in sicer (4P):

  • Plačila kupcev (payments),
  • določanje cene (price),
  • planiranje dobička (profit) ter
  • morebitne globe ob nepravilnem izpolnjevanju predpisanih zahtev (penalties).

Kaja Ložar je davčna svetovalka v oddelku za DDV v podjetju Protokorp d.o.o., magistrirala s področja forenzičnega računovodstva na EF v Lj.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje ali sodne prakse avtor ne odgovarja za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
MP računovodstvo

MP računovodstvo

MP računovodstvo je mreža računovodskih servisov po vsej Sloveniji. Vsa računovodstva uporabljajo sistem e-računovodstva, kar podjetnikom omogoča nižanje stroškov, lažji pregled nad delom in možnost za hitrejše poslovno odločanje. Preberite več >>


Poslujete z državami EU? Registrirajte se kot atipični davčni zavezanec

Poslujete z državami EU? Registrirajte se kot atipični davčni zavezanec

Ko beseda nanese na DDV zavezance, imamo običajno v mislih primere poslovnih subjektov, katerih obdavčljivi promet v letu preseže 50.000 evrov. To pa ni edini primer, da se je potrebno registrirati v sistem DDV, saj ta obveznost velja tudi za t.i. atipične davčne zavezance. Preberite več >>

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV: pravila za določanje kraja obdavčitve

DDV je pomembna tema za podjetnike, še posebej za tiste, ki poslujejo v tujini ali s tujino. Pravila za določanje kraja obdavčitve DDV so predstavljena v nadaljevanju, poudarek je tudi na določanju kraja v povezavi z dejavnostjo. Preberite več >>

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Zavezanec za DDV ali nezavezanec?

Vsakdo, ki se podaja v podjetniške vode, se ob pridobitvi statusa samostojnega podjetnika samostojno odloča o vključitvi v sistem DDV, ob večjem letnem prometu pa je tovrstna vključitev obvezna. V članku si bomo pogledali, kdaj je vključitev v sistem DDV smiselna. Preberite več >>

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Transakcije, ki so v Sloveniji obdavčljive z DDV

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV. Preberite več >>

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Sprejemanje računov od tujih dobaviteljev

Slovenska podjetja zadnje čase čedalje pogosteje sodelujejo s tujino, zato smo na portalu Mladipodjetnik.si pripravili predstavitev osnovnih pravil, ki pridejo v poštev pri prejemanju računov za blago ali storitve od tujih dobaviteljev. Preberite več >>

EU naredila konec oprostitvi plačila DDV pri pošiljkah iz tujine

EU naredila konec oprostitvi plačila DDV pri pošiljkah iz tujine

Evropska Unija je trenutno sredi največje reforme sistema pravil, ki urejajo DDV v zadnje četrt stoletja. Predlagane spremembe naj bi sistem izboljšale in modernizirale predvsem na področju čezmejnega prometa blaga, ki se izvede med poslovnimi subjekti in potrošniki (B2C). Preberite več >>

DDV pri poslovanju s kriptovalutami

DDV pri poslovanju s kriptovalutami

Finančna uprava RS je izdala pojasnilo, v katerem povzema predvsem trenutna stališča Sodišča EU glede obdavčitve poslovanja s kriptovalutami z davkom na dodano vrednost. Preberite več >>

Računovodski slovarček

Računovodski slovarček

Za vas smo naredili kratek pregled najpogostejših izrazov v računovodstvu, kot so npr. finančni in denarni tokovi, davki (DDV, davek od dobička gospodarskih družb) ter dohodninska lestvica, ki vam bodo pomagali pri razumevanju in pravilni uporabi le-teh. Preberite več >>

Kako postati zavezanec za DDV

Kako postati zavezanec za DDV

Podjetnik se lahko že ob ustanovitvi podjetja ali pa kasneje odloči, da bo postal zavezanec za DDV. Najpogostejša razloga za to sta večinsko poslovanje s pravnimi osebami ali poslovanje s tujino. Kako postati davčni zavezanec in kakšni so pogoji za to, si preberite v nadaljevanju. Preberite več >>

Oznake:, ,

Brezplačne e-novice!
Vse za podjetje