Davčne blagajne dvigajo prah povsod, ne le v Sloveniji!

Avtor Maruša Žibert — 09.06.2015
Komentiraj!
»Spomnite se pretepov na hrvaških tržnicah,« nas Sandi Boršo, direktor prodaje in marketinga v podjetju SAOP, opomni, kako davčne blagajne dvigajo prah prav v vseh državah, kjer so jih uvedli. Slovenijo bo uvedba doletela na prvi delovni dan naslednjega leta.
Davčne blagajne dvigajo prah povsod, ne le v Sloveniji!

Za mnenje o uvedbi davčnih blagajn smo povprašali Sandija Borša, direktorja prodaje in marketinga v podjetju SAOP (Vir slike: podjetje SAOP).

»Največ pripomb in upora je običajno s strani tistih, ki jim tak nadzor onemogoča ali vsaj zmanjšuje možnosti za manipulacije in davčne utaje,« je prepričan sogovornik. Davčne blagajne bodo morali imeti z novim letom vsi, ki sprejemajo plačila v gotovini, tudi fizične osebe (samostojni podjetniki). Te bodo povezane prek spleta z informacijskim sistemom finančne uprave, ki bo beležil podatke o računih. Poslane podatke bo omenjeni sistem preveril pred izdajo in blagajni poslal enkratno identifikacijsko številko računa, ki se izpiše na račun. S tem se bo izdani račun verificiral še pred izdajo – postopek pa bo trajal nekaj sekund.

Državna blagajna je prazna ...

Davčne blagajne so del napovedi ostrega boja oziroma želje naše države po boju proti sivi ekonomiji, saj bo z njimi država dobila boljši in lažji nadzor nad prometom z gotovino, programska oprema pa ji bo omogoča hitrejše analize in ukrepanje. »Pri nas so različni lobiji dolgo časa preprečevali njihovo uvedbo, zdaj, ko je državna blagajna prazna pa država očitno ni imela več druge izbire kot da poseže za to rešitvijo,« dodaja sogovornik.

Sandi bo gost okrogle mize na dogodku Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!

Hrvaški model bolj prijazen od srbskega

Težava Slovenije in slovenskega gospodarstva niso davčne blagajne, temveč odsotnost ukrepov, ki bi pomenili zmanjšanje davčnih bremen, je prepričan. Ravno finančna obremenitev, ki jih prinašajo davčne blagajne za zavezance, je tisto, kar slišimo v zadnjih tednih, da bodo bremena padla ponovno na zavezance.

Blagajne bo po ocenah finančne uprave potrebovalo namreč okoli 80 tisoč davčnih zavezancev, a Boršo miri: »Kot veste, se je slovenska vlada odločila za uvedbo hrvaškega modela, ki je za uporabnike vsekakor cenejši kot srbski, kjer uporabniki poleg ustreznega programa potrebujejo še fiskalni tiskalnik, prek katerega poteka komunikacija z davčno upravo in predstavlja za uporabnika dodaten strošek.« Slovenska vlada se je odločila torej za »boljši in enostavnejši« model.

Upravljanje podjetja na daljavo je recept za neuspeh >>

Komu davčne blagajne ne bodo predstavljale dodatnih stroškov?

Tisti, ki že sedaj za poslovanje uporabljajo za to namenjene programe, ne bodo imeli nobenih dodatnih stroškov, dodaja Boršo, saj jim bodo ponudniki fiskalizacijo morali zagotoviti v okviru vzdrževalnih pogodb. »Tisti, ki takih programov ne uporabljajo, bodo imeli nekaj 100 evrov stroškov z nakupom ali najemom ustrezne opreme,« dodaja.

Učinki bodo vidni šele čez dve leti

Sogovornik pa je precej kritičen do prehodnega obdobja, ta se ponovno pojavlja kot nekakšna izjema. Meni, da bo prehodno obdobje pomenilo, »da se še dve leti ne bo zgodil korenitejši preskok, obstaja tudi cel kup administrativnega balasta, ki bo povzročal nepotrebno delo podjetnikom«. Na dejanske učinke in rezultate bomo torej morali še počakati.

Napovedovali odpuščanje, zgodilo se je zaposlovanje

Pa vendar, poglejmo, kaj nas lahko čaka: poleg omenjenega večjega nadzora nad poslovanjem z gotovino in omejevanje sive ekonomije, se nam morda lahko zgodi Hrvaška. Tam so gostinci, ki so uvedbi davčnih blagajn ostro nasprotovali, poudarjali, da bo na ta račun prišlo do zaprtja od deset do 20 odstotkov gostinskih lokalov oziroma izgube 4 tisoč delovnih mest. A učinki ukrepa so presenetili: že v prvem letu so prijavili za 68 odstotkov večje prihodke, število zaposlenih pa se je povečalo skoraj za tretjino. Slovenija pa si po ocenah finačne uprave z uvedbo davčnih blagajn obeta od 50 do 100 milijonov evrov več pobranega DDV-ja. Si lahko torej obetamo tudi kakšno novo delovno mesto?

So davčne blagajne res prodajna priložnost za ponudnike?

Kaj pa uvedba blagajn pomeni za SAOP? Tako za SAOP kot tudi za ostale ponudnike programske opreme uvedba v letošnjem letu pomeni dodatno obremenitev kadrovskih resursov. »Nam bo zagotovo pomagalo dejstvo, da imamo s fiskalizacijo izkušnje že iz srbskega in hrvaškega trga,« dodaja. Obenem je prepričan, da za ponudnike davčnih blagajn uvedba pomeni tudi prodajno priložnost; res pa je, da je konkurenca ogromna, kar že vpliva na zniževanje cen in s tem tudi prodajnega izplena. Po mnenju Borša se je prodajni potencial zmanjšal oziroma prestavil na leto 2018 ravno zaradi prehodnega obdobja. Nov prodajni potencial namreč predstavljajo ravno tisti, ki do sedaj niso uporabljali programske opreme in bodo do leta 2018 še vedno uporabljali vezane knjige računov.

Vabljeni na brezplačen dogodek Mladi podjetnik? Zakaj pa ne!

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice