Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek?

Avtor Nejc Setnikar — 08.01.2016
Komentiraj!
V prvi rubriki Odgovor strokovnjaka v letu 2016 bomo odgovorili na vprašanje, ali pledge in naročila na platformah za množično financiranje predstavljajo davčno priznani strošek. Odgovor na današnje vprašanje preberite v nadaljevanju.
Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek?

Odgovor strokovnjaka: Pledge kot strošek? (Vir slike: pixabay.com))

Vprašanje:

Ali pledge in naročila na platformah za množično financiranje predstavljajo davčno priznani strošek?

Odgovor:

Pledge kot izraz podpore v finančni obliki izbranemu projektu na eni izmed platform za množično financiranje v davčnem pravu predstavlja donacijo.

Donacije pa Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (9. točka 1. odstavka 30. člena ZDDPO-2) ne spadajo med davčno priznane odhodke, in jih tako podjetnik ne more "dati med stroške".

Po drugi strani pa donacije lahko predstavljajo davčno olajšavo (59. člen ZDDPO-2), vendar pa to pogosto ne pride v poštev v primeru pledgov, saj mora biti donacija, da je lahko priznana kot olajšava, namenjena za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene.

Drugi pogoj, poleg zgoraj omenjenega namena donacije, je, da morajo biti donacije izplačane rezidentom Slovenije in rezidentom države članice EU, ki ni Slovenija, z izjemo poslovnih enot rezidentov države članice EU, ki se nahaja izven države članice EU, ki (če) so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, kot nepridobitnih dejavnosti.

Če sta izpolnjena oba pogoja, se lahko donacijo uveljavlja do zneska, ki ustreza 0,3% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca, vendar največ do višine davčne osnove davčnega obdobja.

Kaj pa v primeru, ko podjetje naroči in kupi nek produkt, za katerega se zbirajo sredstva na platformah za množično financiranje?

V tem primeru veljajo enaka pravila kot pri nakupovanju kakršnihkoli drugih stvari. Davčna obravnava posameznih nakupov je sicer odvisna od presoje dejstev in okoliščin v vsakem posameznem primeru, vendar pa obstajajo splošne omejitve, ki so določene v 29. in 30. členu ZDDPO-2. 

Splošno pravilo je, da se odhodki smatrajo kot davčno priznani, če so potrebni za pridobitev prihodkov. Davčno pa niso priznani tisti odhodki, za katere glede na dejstva in okoliščine izhaja, da:

  • niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti,
  • imajo značaj privatnosti,
  • niso skladni z običajno poslovno prakso.

Na podlagi navedenega so stroški za nakup produkta preko platform za množično financiranje lahko davčno priznan odhodek, ki znižuje davčno osnovo, če so ti stroški kalkulativni del cene storitve in blaga, in je hkrati izkazana tudi ekonomska upravičenost in povezanost z obdavčljivimi prihodki (gospodarska korist!), obravnavajo kot odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov pridobitne dejavnosti.

Viri:

  • Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 82/15)
  • FURSov odgovor zavezancu
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!