Plačana odsotnost z dela v primeru naravne nesreče

Avtor Nejc Setnikar — 17.02.2014
Komentiraj!
Delavec je upravičen do plačane odsotnosti z dela v primeru, ko sam ne more priti na delo zaradi objektivnih okoliščin oziroma zaradi hujše nesreče, kot tudi v primeru razlogov na delodajalčevi strani, ki nastanejo zaradi višje sile
Plačana odsotnost z dela v primeru naravne nesreče

Plačana odsotnost z dela v primeru naravne nesreče. (Vir slike: sxc.hu)

Zakon o delovnih razmerjih v 165. členu določa, da ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela do skupaj največ sedem delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih okoliščin. Za vsak posamezni primer hujše nesreče, ki zadane delavca, ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en delovni dan. To velja tudi v primeru višje sile oziroma naravne nesreče, ko delavec zaradi objektivnih okoliščin ne more priti na delo.

Ob tem pa je potrebno poudariti, da je zakonsko navedene primere in čas trajanja odsotnosti mogoče razširiti s kolektivnimi pogodbami na različnih ravneh ali s pogodbo o zaposlitvi. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti med primere plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin uvršča tudi primer elementarnih nesreč in sicer lahko traja odsotnost v primeru elementarne nesreče povprečno od 3 do 5 dni.

Glede primerov, ki jih ni mogoče uvrstiti med odsotnosti zaradi osebnih okoliščin v skladu s 165. členom ZDR-1 (v primeru, ko pri posameznem delodajalcu delovni proces ni potekal oziroma v primeru, ko je bila sprejeta odločitev, da se zaprejo uradi) gre za situacijo iz šestega odstavka 137. člena ZDR-1, ki določa, da je delavec je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače, v primeru, ko ne more opravljati dela zaradi višje sile. Gre za upravičeno odsotnost z dela, saj delavec dela ne more opravljati zaradi višje sile, zato delavcu tudi ni potrebno »oddelati manjkajočih« ur.

Preberite več v članku Regres in letni dopust

V kolikor pa starši ostajajo doma, ker nimajo zagotovljenega varstva otrok, pa na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve menijo, da je v teh primerih možna izraba letnega dopusta oziroma dogovor z delodajalcem o neplačani odsotnosti z dela.

Vir: MDDSZ

XR06 - single static MP coworking
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!