Kaj je prokura, kdo jo podeljuje in kakšne pristojnosti ima prokurist?

Avtor Nejc Setnikar — 28.07.2014
Komentiraj!
V nadaljevanju preberite, kaj je prokura, kakšne pravne učinke ima, kdo je lahko prokurist, kakšne pravice, dolžnosti in odgovornosti ima slednji, kakšne so omejitve pri izvajanju prokure, kaj je skupna prokura ter v čem je razlika med prokuristom in poslovodjo (direktorjem).
Kaj je prokura, kdo jo podeljuje in kakšne pristojnosti ima prokurist?

Prokura. (Vir slike: freeimages.com)

Prokura je posebna vrsta splošnega pooblastila oziroma, z drugimi besedami, oblika upravičenja za zastopanje družbe, ki temelji na pooblastilu pristojnega organa družbe ali pa pogodbe sklenjene s slednjim.  Gre za pravno–poslovno zastopanje, ki nastane z izjavo volj. Vpis prokure v sodni register ima samo publicitetni učinek, torej ni konstitutivne narave. Ker gre za vrsto splošnega pooblastila, zanjo veljajo določbe Obligacijskega zakonika, v skladu s katerimi je pooblastilo enostranski posel pooblastitelja. Za veljavnost pooblastila torej ni potrebno soglasje prokurista in vpis v register, vendar pa obveznost zastopanja nastane šele, ko prokurist pooblastilo sprejme.

O podelitvi prokure odloča pri s.p. podjetnik sam, v osebnih družbah (k.d. in d.n.o.) je potrebno soglasje vseh družbenikov, pri kapitalskih družbah (d.o.o. in d.d.) pa je potrebno soglasje poslovodstva. 

Prokurist se mora vpisati v sodni register. Bodoči prokurist mora osebno priti na točko VEM in podpisati izjavo, da soglaša z imenovanjem na poslovodno funkcijo. Podpisano izjavo imenovanega zastopnika lahko referentu točke VEM predloži tudi vlagatelj predloga za vpis, vendar mora biti v tem primeru podpis imenovanega zastopnika uradno overjen.

Obseg prokure določa Zakon o gospodarskih družbah, ki v 35. členu vsebuje naslednjo določbo: Prokura upravičuje za vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost družbe, razen za odsvojitev in obremenitev nepremičnin, za kar mora biti prokurist posebej pooblaščen. Omejitev prokure nima pravnega učinka proti tretjim osebam. To je tudi prednost prokure, saj tretja oseba takoj, ko ugotovi, da je sopogodbenik prokurist, zanesljivo ve, da bo pogodba veljavna, ker je družba ne more izpodbijati. Takšno poslovanje je zanesljivo.

Prokurist lahko odsvoji ali obremeni nepremičnine družbe samo na podlagi posebnega pooblastila.

Pri pismenem sklepanju pogodb je prokurist poleg svojega podpisa dolžan dopisati, da je prokurist. Kratica za prokuro je p.p.a.

Prokura se lahko podeli:

  • ločeno (večinoma),
  • skupno – skupni prokuristi lahko pravni posel sklenejo le, če so vsi skupni prokuristi soglasni glede sklenitve določenega posla in navzven izjavijo takšno voljo. Razlog za skupno zastopanje je prevsem v medsebojnem nadzoru.

Prokurist

Prokurist je lahko samo fizična oseba. Kot že zgoraj omenjeno, nastop funkcije prokurista ni vezan samo na formalno imenovanje, ampak tudi na soglasje imenovanega. Prokurist ne more sam omejevati obsega prokure, niti ne more prokure podeliti drugi osebi.

Primerjava prokurista in poslovodje:

ProkuristPoslovodja
Upravičen do zastopanja na podlagi pogodbe ali pristojnega organa družbe Upravičen do zastopanja po samem zakonu
Funkcija zastopanja nasproti tretjim osebam Funkcija vodenja in odločanja
Predstavlja in zastopa družbo navzven Upravlja družbo navznoter; tudi predstavlja in zastopa družbo navzven

Direktor/poslovodja v prvi vrsti zastopa družbo in vodi posle družbe. Direktor je v imenu in za račun družbe upravičen opravljati vsa pravna dejanja, ki jih družba opravlja. Če se direktorja ne omeji na skupno zastopanje (družba ima lahko več direktorjev), govorimo o samostojnem zastopanju, v tem primeru je vsaka pogodba veljavna že, ko jo podpiše direktor. Druge morebitne omejitve direktorja (notranje omejitve) ne učinkujejo v razmerju do tretjih oseb.

Prokurist je poslovni pooblaščenec, njegova pooblastila so neomejena, razen glede odtujitve in obremenjevanja nepremičnin, za kar mora dobiti posebna pooblastila. Prokurist ni organ odločanja niti organ vodenja v družbi, ampak ima funkcijo zastopanja proti tretjim osebam. Nekatere omejitve prokure (ki jih tretji ne poznajo in so dogovorjene le med zastopnikom in prokuristom) nimajo pravnega učinka v razmerju do tretjih oseb.

Vsa dejanja, ki jih je upravičen storiti prokurist, jih lahko stori tudi poslovodja (direktor).

Viri:

  • Zakon o gospodarskih družbah
  • Obligacijski zakonik
  • Sodna praksa: Sodba III Ips 100/2009VSM sklep I Cpg 525/2012; VSL sklep I Cpg 934/2012; Sklep X Ips 271/2013
shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice