Slovenska platforma za množično financiranje nastala iz diplomske naloge

Avtor Maruša Žibert — 10.02.2016
Komentiraj!
Seznamu platform za množično financiranje, ki je dolg več tisoč vrstic, se bo v kratkem pridružila še slovenska platforma. Adrifund, ki ne bo namenjena zgolj slovenskim projektom, bo predvidoma zaživela spomladi letos.
Slovenska platforma za množično financiranje nastala iz diplomske naloge

Ekipa je trenutno razkropljena po svetu. Dani Planinc (na sliki desno) se nahaja v Španiji, Aljaž Gluhar (na sliki levo) in Matej Rauh (na sredini) pa sta v Sloveniji (Vir slike: osebni arhiv).

Matej Rauh, ustanovitelj platforme Adrifund, si pred dvema letoma, v času študentske izmenjave v Reykjavíku, verjetno ni mislil, da mu bo ta tako zaznamovala življenje. Tam je bodoči pravnik med raziskovanjem pravnih ureditev množičnega financiranja spoznal člane ekipe islandske platforme za množično financiranje Karolina fund, ki so sistem iz nič postavili leta 2012. Pridobljeno znanje se je odločil izkoristiti in poskusil ustvariti nekaj koristnega za svoje okolje, hkrati pa si na dolgi rok tudi zagotoviti službo. »Povezava z islandsko ekipo je ostala, o poslovnem sodelovanju pa smo se resno začeli pogovarjati decembra lani,« o podrobnostih pa se dogovorili nekaj tednov nazaj, ko je Rauh vnovič obiskal glavno mesto dežele ognja in ledu.

Lokalna usmerjenost na prvem mestu

Že res, da je tovrstnih platform veliko, pravi Rauh, a prednost platforme Adrifund bo ravno lokalna usmerjenost. Za prijavitelje projektov bo postopek prijave projekta veliko prijaznejši, saj bodo na enem mestu med drugim dobili tudi informacije o davčnem vidiku zbranega denarja preko platforme. Izkušnje iz Islandije, pravi Rauh, kažejo tudi veliko prednost sistema platforme, saj prijaviteljem projektov omogoča enostavno komuniciranje ter možnost osebnega srečanja z ekipo, ki stoji za platformo, čemur bo sledila tudi ekipa platforme Adrifund. Na ta način bodo možnost sodelovanja dobili tudi manjši projekti, za katere spletna kampanja na tujih platformah iz različnih razlogov sploh ni primerna ali pa jim predstavlja prevelik izziv. Vsi projekti na Adrifundu sicer ne bodo dobili mesta, izvzeti bodo tisti, »ki bi bili protizakoniti ali goljufivi«, prav tako ne bodo sprejemali projektov s politično konotacijo.

Dodali rešitev za večjo transparentnost projektov

»Platforma Adrifund bo izvajala t.i. nagradni model množičnega financiranja, pri katerem podpornik v zameno za svoj prispevek dobi določeno nagrado, ki jo obljubi nosilec projekta,« pojasnjuje Rauh, dodatna značilnost, ki bo pripomogla k večji transparentnosti projektov, pa bo obvezna razdelitev posameznega projekta na posamezne stopnje s strani prijaviteljev projektov. Te bodo postopoma obkljukali in tako javno sporočali, kako napreduje realizacija projekta.

Prijavitelji projekta lahko svoje projekte že oddajo prek spletne strani, ki bo v obliki platforme zaživela spomladi (Vir slike: Adrifund).

Na platformi bodo lahko zbirali denar projekti, »katerih namen je nekaj ustvariti«, prijavitelj pa bo lahko s.p., d.o.o., društvo, zavod in druge pravne oblike, ne bo pa mogla projekta prijaviti fizična oseba. Prijava projekta bo podobna kot na ostalih platformah, »razen pri prvih projektih, pri katerih bomo v pripravo kampanj bolj vpleteni tudi sami, saj uporabniški vmesnik za izdelavo kampanj neposredno na platformi še ni pripravljen«. Ekipa bo projekte tudi predhodno preverjala.

Slovenskim in tujim ustvarjalcem (Adrifund bo namenjena tudi okoliškim državam) bodo ponudili tudi svetovanje, vse od priprav in izpeljave spletne kampanje, do tega, kako narediti množično financiranje dostopno čim večjemu krogu ljudi.

Kampanje s poljubnim datumom trajanja

Tudi na tej platformi bo pomembna vsebina in krog podpornikov, ki jih bo ekipa morala pritegniti še pred uradnim začetkom kampanje. Ko bo projekt enkrat zaživel, si ga bodo obiskovalci lahko ogledali in podprli z vnaprej predvidenimi višinami prispevkov. Predstavljali se bodo lahko poljubno dolgo, bodo pa predolge kampanje odsvetovali. »Statistično gledano daljše kampanje namreč ne zagotavljajo večje možnosti uspeha,« dodaja Rauh.

Dober začetni odziv Slovencev

Ekipa Adrifund, ki se na kakšni od platform za množično financiranje še ni preizkusila, je pa velika navdušenka nad njimi (poleg sogovornika jo tvorita še Aljaž Gluhar, ki pomaga pri promoviranju platforme in projektov ter komuniciranju z nosilci projektov ter Dani Planinc, ki je IT svetovalec), bo živela od provizije, ki jo bodo zaračunali projektom, ki bodo dosegli zastavljeni cilj. Rauh, ki je projekt do te točke v celoti financiral sam, pravi, da je odziv slovenske publike dober. »V enem tednu, odkar smo prvič objavili novico na Facebooku, se je javilo šest projektov iz povsem različnih področij, kar je več, kot smo pričakovali,« razkriva.

Za začetek si želijo v Sloveniji približati množično financiranje vsem, ki imajo dobro idejo, ki bi lahko pomenila zagon posla, posledično zaposlitev – a jim to po klasičnih poteh, kot je recimo najem posojila, najverjetneje ne bi uspelo. »Množično financiranje povsod po svetu ugodno vpliva na gospodarstvo, poleg tega pa uspešno financirani in izpeljani raznoliki projekti bogatijo prostor, v katerem živimo,« še pravi Rauh.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice