Začeli s 500 evri, danes jih je že skoraj 50

Nove jezikovne šole in agencije so bile v zadnjih letih, ko je nastopila kriza, morda manj prizadete, ocenjuje Mart D. Buh, direktor ljubljanske jezikovne agencije LanguageSitter®, saj se za velika podjetja, s katerimi bodo podpisale letne pogodbe o izobraževanju, še borijo in od prihodka iz tega naslova še niso odvisne. Borba je velika, veliko podjetij vse manj vlaga v (jezikovno) izobraževanje svojih zaposlenih, je pa med njimi tudi nekaj izjem. »Delamo na primer z velikim podjetjem, ki ohranja sredstva za izobraževanje že vsa leta na isti ravni, v zadnjem letu pa je ta sredstva celo še povečalo. Razumejo, da morajo prav zdaj vlagati v izobraževanje svojih zaposlenih, saj drugače ne bodo poslovno uspešni,« pojasnjuje Buh.

Kriza priložnost za delo v tujini

Med krizo je mnogo malih in srednjih podjetij, obrtnikov, podjetnikov in lastnikov družinskih podjetij ugotovilo, da »zaradi neugodnih gospodarskih razmer v Sloveniji težko poslujejo, zato so se začeli razgledovati po tujih trgih, česar prej niso nujno počeli,« za uspešno poslovanje pa spoznali, da morajo hitro osvojiti malo več kot zgolj osnovno raven znanja tujih jezikov. In prav ta vidik je mnogim šolam odprla nova vrata, spet druge pa so ostale ukleščene v svoje tradicionalne okvirje.

Številne brez inovativnosti, le redke štrlijo iz povprečja

»Naj se že vnaprej opravičim, če bom komu naredil krivico, ampak nobena od velikih slovenskih jezikovnih šol, ki jih poznam, v zadnjih desetih letih ni pokazala neke velike inovativnosti v poslovnem modelu ali pristopih k poučevanju. Vsi imajo najraje skupinske tečaje, čim več tečajnikov v skupini, konfekcijske učbenike in uniformirane ter predvidljive programe. Na tem se dela denar in dokler bo, bo. Pa nočem reči, da so vse šole nekakovostne, prav nasprotno, nekaj je zelo dobrih,« je kritičen sogovornik, ki dodaja, da šole pogosto delujejo na starih preizkušenih modelih, ki ne gredo v korak s časom. Nekatere pogledajo širše, ponudijo dodatne storitve, običajno prevajanja, vendar brez »nekega opaznega razvoja novih idej«. Iz povprečja po njegovem mnenju štrli zgolj Jezikovna Akademija, ki uvaja nov inovativen poslovni model.

Pred kratkim so sprejeli izziv nekdanje TV voditeljice Špele Jereb, ki se mora v dveh mesecih dovolj dobro naučiti nemško, da bo dobila novo službo. Stave že padajo, pravi Mart D. Buh, na sliki desno (Vir slike: Miha Travnik, Kinvart).

LanguageSitter® se od tradicionalnih okvirjev odmika že od samih začetkov, njihov poslovni model jim omogoča prilagodljivost, tako z vidika stranke kot njih samih. Jezikovne tečaje po vsej državi zlahka organizirajo in vodijo kar iz pisarne v ljubljanski Šiški. Poleg Ljubljane so precej aktivni tudi na Obali, na območju Nove Gorice, Gorenjske in Štajerske, potreb po dodatnih poslovnih enotah in prostorih drugod nimajo, le-ti bi jih po mnenju Buha zgolj omejevali in podražili njihovo storitev.

Koncept, ki ga je ljubljanska jezikovna šola označila za nedobičkonosnega

Omejenost, zaverovanost v stare okvirje, okolje, ki ne dovoljuje kreativnosti in drugačnosti, so bila sicer tudi podlaga za razvoj drugačnega poslovnega modela LanguageSitterja®. Ta je namreč dozoreval v mislih Deane Jezeršek, zdajšnje vodje izobraževanja in razvoja, še v času, ko je bila vodja prodaje na eni izmed velikih ljubljanskih jezikovnih šol. Vodstvu je predstavila idejo prikrojenega poučevanja jezikov, ki ga danes poznamo kot LanguageSitter®. Rekli so ji, da se koncept ne splača, brez posluha za spremembe in nove priložnosti je odšla na svoje.

Zgodba LanguageSitterja® je polna prilagoditev, tudi na čas, ko so začeli. Leta 2012 ali bolje 2013 je imela ekipa v žepu zgolj 500 evrov, ki so jih prislužili s poučevanjem prvih testnih strank. V prvem mesecu so k sodelovanju povabili okoli 15 jezikovnih trenerjev, ki so pokrivali deset jezikov, danes skupaj skoraj 50 zaposlenih in zunanjih sodelavcev ponuja kar 22 jezikov.

Lani se jim je pridružil še družbenik Dimitrij Miklič, a ne le v lastniškem smislu, temveč tudi v strateškem. Začelo se je sodelovanje z zavodom Erudio, s katerim so razvili spletni sistem za upravljanje učenja, obenem pa iskali druge možnosti za sodelovanje in optimizacijo.

Med sprehodom, varnimi štirimi stenami ali pa za delovno mizo

S svojimi strankami, ki jih pred začetkom poučevanja osebno dobro spoznajo, se pogovorijo o željah in ciljih ter se jim poskušajo čim bolj prilagoditi. Ker največji del predstavljajo prav vodilni zaposleni v podjetjih (približno petina pa je fizičnih uporabnikov), ki se »večinoma soočajo s problemi, da za učenje nimajo dovolj časa, velikokrat prestavljajo termine, potrebujejo konkretne prikrojene vsebine in ne učenja iz konfekcijskih učbenikov, pogosto v zadnjem trenutku menjajo lokacijo jezikovnih treningov zaradi službenih opravkov, vsi pa potrebujejo jezikovno znanje, ki bo takoj prenosljivo v prakso, večinoma v njihovo službeno okolje,« poučujejo na različnih lokacijah, v delovnih prostorih, pri strankah doma ali pa med sprehodom po Tivoliju. Na sliki Kaja Založnik, koordinatorka izobraževanja, Mart D. Buh in Deana Jezeršek, vodja izobraževanja in razvoja (Vir slike: Miha Travnik, Kinvart).

Stave za Špelo Jereb že padajo

Tako dajo možnost poučevanja tudi tistim, ki se za klasični tečaj ob fiksnem terminu in na fiksni lokaciji ne morejo odločiti in tistim, ki potrebujejo po meri narejen program in vsebine. »Pred kratkim smo recimo sprejeli izziv nekdanje TV voditeljice Špele Jereb, ki se mora v dveh mesecih dovolj dobro naučiti nemško, da bo dobila novo službo. Zanjo smo pripravili prav poseben intenzivni program in zdaj držimo pesti, da nam uspe. Stave se že pobirajo.«

Odpirajo se možnosti za tujino

V dveh letih poslovanja so že dobro zasidrani na slovenskem trgu. Poučevali so v okoli 45 podjetjih in organizacijah, vse bolj pa se odpirajo tudi možnosti za tujino. »Rastemo počasi in izkoriščamo vse priložnosti za testiranje našega poslovnega modela in metod poučevanja. Slovenija je krasen peskovnik, kjer se da stvari dobro naučiti in jih preizkusiti. Delamo na tem, da bi LanguageSitter® prenesli v tujino, kjer časa in denarja za testiranja ne bomo imeli. Takrat bo šlo zares.«