Zakaj je upadlo zaupanje v srednjeevropski trg zasebnega kapitala?
Najbolj je na upad zaupanja vplivala negotova gospodarska klima (Vir slike: YouTube).
K zmanjšanemu zaupanju je najbolj botrovala negotova gospodarska klima, ki so jo povzročili številni izzivi, med drugim tudi strah pred grexitom, poglabljanje begunske krize in kitajska rast, opozarjajo pri Deloitte Slovenija. Optimizem upravljavcev zasebnega kapitala, da bodo v prihajajočih mesecih sklenili nove posle, je tako še kako spodbuden in kaže na investicijske zmogljivosti in dostopnosti do virov financiranja zasebnega kapitala, kar v določeni meri nevtralizira kratkoročna nihanja v zaupanju, dodajajo.
Tretjina pričakuje poslabšanje pogojev
Po mnenju sodelujočih je znižanje indeksa zaupanja posledica evropske gospodarske in politične nestabilnosti. Tretjina pričakuje nadaljnje poslabšanje pogojev, čeprav ostajajo ambicije v industriji zasebnega kapitala glede sklepanja novih poslov nespremenjene. Polovica namreč pričakuje, da bodo v naslednjih mesecih več kupovali kot prodajali.
Upravljavci so se otresli statusa novincev
»Srednjeevropski trg zasebnega kapitala se zdaj lahko pohvali s konkretnimi, dvajsetletnimi izkušnjami,« pravi Lan Filipič, senior manager v oddelku poslovnega svetovanja v Deloitte Slovenija. »To pomeni, da so se upravljavci v tem obdobju že zdavnaj otresli statusa novincev in se prekalili v prave mojstre prepoznavanja proticilkičnih priložnosti na trgu, ki je poln negotovosti.«
V naslednjih mesecih še več financiranja
Takšna samozavest, dodajajo pri Deloitte Slovenije, izvira iz napovedanega dodatnega izboljšanja likvidnosti: več kot polovica vprašanih upravljavcev zasebnega kapitala pričakuje večjo razpoložljivost financiranja v naslednjih mesecih.
Instrumenti financiranja so vse bolj sofisticirani
To je največ od leta 2006, v prejšnji raziskavi je bilo podobnega mišljenja tretjina vprašanih. »Dobrim podjetjem so sredstva na voljo v širokem obsegu, instrumenti financiranja so vse bolj sofisticirani, na trgu pa imajo vse večji pomen ob bankah tudi različni naložbeni skladi. Tudi s tem srednja Evropa vse bolj konvergira h globalnim smernicam,« je prepričan Filipič.
Zagonska podjetja bodo predstavljala najkonkurenčnejša sredstva
Raziskava pa prinaša še eno pomembno novico, in sicer povratek optimizma na startup sceno. Deset odstotkov vprašanih namreč pričakuje, da bodo zagonska podjetja predstavljala najkonkurenčnejša sredstva. Kot poudarjajo pri Deloitte Slovenija, tako visoke števike v svoji raziskavi še niso zabeležili, pa vendar podatek ni tako presenetljiv, če upoštevamo, da je kopica naložbenih skladov v zadnjih dveh letih napovedala zaprtja.
»V Srednji Evropi še naprej opažamo širjenje zagonskih podjetij. Mnoga med njimi so se po zaslugi močnega zaledja privatnega kapitala prebila v samo ospredje tudi na svetovni ravni. Resnično se veselimo sodelovanja s takšnimi asi,« še dodaja Filipič.