Kako postati samostojni podjetnik

Avtor Borut Borštnik — 20.02.2011
Komentiraj!
V tem kratkem članku bomo skušali našteti nekaj najpomembnejših dejstev, ki so ključna pri ustanavljanju podjetja, bolj konkretno pri ustanovitvi "popoldanskega" ali navadnega s.p. Gre za pomembna dejstva, ki jih slej ko prej spozna vsak samostojni podjetnik.
Kako postati samostojni podjetnik

Samostojni podjetnik (Vir slike: sxc.hu)

Ko razmišljamo, da bi postali samostojni podjetnik, je najprej potrebno razmisliti o poslu, ki ga imamo namen opravljati. Stroškov, ki se pojavijo z ustanovitvijo lastnega podjetja, je namreč kar nekaj, zato se je potrebno s pomočjo kalkulacij prepričati o tem, ali bo naša poslovna ideja ustvarila dovolj prihodkov za vsaj normalno poslovanje.

Študent samostojni podjetnik

Veliko uspešnih poslovnih idej se je razvilo iz opravljanja enostavnih, vsakodnevnih nalog. Na ta način lahko podjetnik spozna vse osnovne procese pri določeni dejavnosti, kar mu kasneje pride še kako prav pri razmišljanju o izboljšavi posla in pri racionalizaciji stroškov.

Ob tem se lahko pojavi tudi ideja za novo poslovno priložnost ali razširitev obstoječe. Idealna priložnost za mlade podjetnike je, da svoj posel razvijejo iz študentskega dela, ki so ga morda pred tem opravljali vrsto let, kar pomeni, da ga poznajo do potankosti.

V času opravljanja dela prek študentske napotnice lahko brez tveganja spoznajo vse prednosti in pasti posla. Potrebno pa se je zavedati naslednjih dejstev. Študentsko delo je davčno ugodno, ko enkrat ustanovimo podjetje (študentski s.p.), pa se takoj pojavijo dodatni, tudi nepredvideni stroški, ki se povezujejo z večjo delovno obremenitvijo, s poslovnimi prostori, z računovodskimi storitvami, morebitnimi neplačili, s plačili zaposlenih tudi v času, ko ni dela, z izgubami nadejanih poslov ipd. Veliko teh težav lahko predvidimo v poslovnem načrtu, zato svetujemo, da poslovni načrt napiše vsak samostojni podjetnik, preden se poda v posel.

Kakšni so prispevki za samostojne podjetnike

Zelo pomembna stvar, preden sploh začnemo razmišljati o ustanovitvi s.p., je ugotovitev našega statusa: smo nezaposleni, zaposleni, upokojeni ali v izobraževalnem procesu? To je pomembno zato, ker je od tega odvisna višina prispevkov za status samostojnega podjetnika; pri prvi obliki, ki se ji pogovorno reče "popoldanski s. p." se večina prispevkov plačuje s strani delodajalca oziroma izobraževalne ustanove. To pomeni, da so fiksni stroški v tem primeru relativno nizki, tudi če posle opravljamo samo občasno. Prispevki za popoldanski s.p. znašajo nekaj čez 36 evrov na mesec.

To pomeni, da je s.p. kot dopolnilna dejavnost je torej odlična priložnost za testiranje idej. Če pa smo samostojni podjetnik brez zaposlitve, upokojenskega ali študentskega statusa, so fiksni mesečni stroški za prispevke nekoliko višji, saj jih morate v celoti plačevati sami. V prvem letu so minimalni, v prihodnjih letih pa so odvisni so dobička, ki ga ustvarimo, saj je lestvica obdavčitve s.p. progresivna.

Subvencija za samozaposlitev

Ob ustanovitvi s. p. lahko pridobimo tudi subvencijo za samozaposlitev s strani zavoda za zaposlovanje, kar je dobrodošla popotnica za začetek poslovanja. Predpogoj za pridobitev subvencije je, da smo prijavljeni na zavodu za zaposlovanje ter da se udeležimo nekaj izobraževanj. Potrebno je vedeti, da so pogoji za subvencije strogo določeni in da jih obdržimo oziroma, da sredstev ni potrebno vračati, se jih je potrebno strogo držati.

Ko se odločimo, da bomo postali samostojni podjetnik, je pomembno, da izberemo dejavnost, ki jo bomo opravljali. To najdemo v standardni klasifikaciji dejavnosti. Glede na to, da je ob registraciji podjetja priglasitev dejavnosti brezplačna, je smiselno, da izberemo vse dejavnosti, ki jih imamo namen opravljati v prihodnosti. Sicer je brezplačno tudi kasnejše dodajanje dejavnosti, vendar pomeni nekaj birokracije. Za nekatere dejavnosti veljajo posebni pogoji. Ko se odločimo, katere dejavnosti bomo izbrali, lahko s. p. brezplačno registriramo na eni izmed e-VEM točk.

Plačilo davkov pri s.p. je zelo pomembno področje, ki je odvisno od prometa. Od prometa je odvisno tudi ali pri zaračunavanju storitev zaračunavamo DDV. Pri prometu do 25.000 evrov letno smo namreč lahko davčni nezavezanci, če nam seveda tako bolj ustreza. Slednja odločitev ima lahko tako dobre (predvsem pri poslovanju s pravnimi osebami), kot tudi slabe strani (pri poslovanju s fizičnimi osebami). Včasih je torej bolje, da se samostojni podjetnik odloči, da postane davčni zavezanec.

Preberite tudi: Ustanovitev in registracija podjetja.

Zelo priporočljivo je poznati osnove računovodstva, saj se vsak samostojni podjetnik kmalu sreča z računovodstvom, zato je pomebno, da so mu jasni vsaj osnovni izrazi s tega področja. V vsakem primeru vam priporočamo, da si najamete profesionalnega računovodjo ali računovodski program, saj se lahko s tem razbremenite in tako bolj osredotočite na opravljanje svojega posla. Izkušnje kažejo, da je računovodstvo precej zahtevno področje, ki zahteva nenehno spremljanje novosti.

Kaj podjetnik potrebuje ob ustanavljanju podjetja?

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti oziroma se poslužiti nekaterih storitev, ki so potrebne ali pa pomagajo pri poslovanju:

Poslovni račun za nemoteno poslovanje.
Najti prostor za registracijo sedeža podjetja, morda tudi coworking pisarno za delo.
Kakovostno računovodstvo. Za mlade podjetnike smo pripravili ugodno MP računovodstvo.
Sistem za enostavno izdajo računov, potnih nalogov ter spremljanje poslovanja.
Bi raje ustanovili d.o.o., a nimate ustanovnega kapitala? Odločite se za nakup d.o.o..
Sledite spremembam: Podjetniška literatura, pravni obrazci, seminarji, davčni nasveti.
Orodje za preverjanje bonitete vaših strank, za kar poskrbijo Bonitete.si.
V 21. stoletju potrebujete tudi: Spletno gostovanje in spletne domene.
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice