Bodoče mamice, ki so samostojne podjetnice, so upravičene do porodniškega dopusta in nadomestila. (Vir slike: Deathtostockphoto.com)
Materinski dopust in nadomestilo pripadata tudi samostojnim podjetnicam: materinski dopust pomeni pravico do odsotnosti z dela v času tik pred oziroma tik po porodu. Mati ima pravico do 105 dni trajajočega materinskega dopusta, obvezno pa mora izrabiti vsaj 15 dni. Pri tem se dopust izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela. Mati nastopi materinski dopust 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog(inja).
Pomembno: materinski dopust traja 105 dni, nadomestilo pa znaša 100 % osnove. Starševski dopust je poseben institut: vsak od staršev ima pravico do 160 dni (prej 130 dni), od tega je 60 dni neprenosljivih. Daljši starševski dopust velja za starše otrok, rojenih od 1. aprila 2023 dalje (ZSDP-1F, Uradni list RS, št. 153/22). Novela ZSDP-1H (Uradni list RS, št. 12/26), ki se uporablja od 1. junija 2026, starševskega dopusta ni podaljšala; spremenila je zlasti starševski dopust rejnikov ter otroški dodatek in dodatek za veliko družino. Materinski in starševski dopust nista isto, zato pri načrtovanju odsotnosti ločite oba instituta.
Če mati ne nastopi materinskega dopusta v tem roku, neizrabljenega dela materinskega dopusta ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen v primeru, da je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, nastopi materinski dopust z dnem rojstva otroka.
Kar zadeva pravico do nadomestila, je podlaga zanj dejstvo, da ima mati pravico do materinskega dopusta in da je vključena v sistem socialnih zavarovanj dan pred nastopom le-tega. V času materinskega dopusta ji tako pripada pravica do materinskega nadomestila. Materinski dopust se izrabi v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela; delna odsotnost je mogoča pri starševskem dopustu (21. in 34. člen ZSDP-1).
Osnova za izračun materinskega nadomestila
Osnova za posamezno vrsto nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo (ti se obračunavajo od osnove za plačilo prispevkov, ki je enaka osnovi za plačilo prispevkov, od katere zavarovanci po zadevnem zakonu plačujejo prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje) v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. V drugem odstavku 43. člena ZSDP-1 so taksativno naštete postavke, ki se za izračun osnove ne glede na obračunane prispevke ne štejejo.
Pozornost je treba nameniti tudi dejstvu, da če so bili za mamico obračunani prispevki za starševsko varstvo za krajše obdobje kot za predpisano obdobje 12 mesecev, se ji za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane in nima drugih obdavčljivih dohodkov (tretji odstavek 43. člena ZSDP-1).
Kako je s plačevanjem prispevkov za socialno varnost v času prejemanja nadomestila
Mati je kot upravičenka do materinskega nadomestila, ki ji je prenehalo delovno razmerje v času trajanja dopusta, obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovana, obvezno zdravstveno zavarovana, zavarovana za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo. Kako je s plačevanjem prispevkov samostojne podjetnice v času nadomestila, preverite pri Finančni upravi ali računovodji.
Določeno je tudi najvišje in najnižje izplačilo nadomestila
Materinsko nadomestilo navzgor ni omejeno. Najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo je omejeno na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto (oziroma predpreteklo leto, če za preteklo še ni znana). Izplačilo nadomestila za polno odsotnost z dela ne more biti nižje od seštevka usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost. Kar zadeva samo višino nadomestila, nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100 odstotkov osnove, nadomestilo za delno odsotnost z dela pa je enako sorazmernemu delu delne odsotnosti z dela.
Kdaj pravica do nadomestila materi preneha?
Če inšpekcija nadzora delovnih razmerij v okviru Inšpektorata Republike Slovenije za delo ugotovi, da mati v času izrabe dopusta dela po pogodbi o zaposlitvi ali opravlja samostojno dejavnost, sankcionira mati tako, da ji naloži obveznost vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila.
Kako je z uveljavljanjem zadevnih pravic?
Pravice iz zavarovanja za starševsko varstvo se uveljavljajo pri CSD, ki je krajevno pristojen (primarno po materinem stalnem prebivališču; če ga nima, pa po nadaljnjih zakonsko določenih kriterijih).
Pravica do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog(inja), in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka. CSD v ta namen izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude določenih rokov.
Center odloči o pravici do dopusta v 15 dneh od prejema popolne vloge. Ministrstvo izplačuje materinsko nadomestilo najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.
Vir: Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1)
Dopusti ob rojstvu otroka v številkah
Za nadomestilo samostojne podjetnice se upošteva povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v zadnjih 12 strnjenih mesecih. Podatke o osnovi pridobi center za socialno delo od Finančne uprave.
| Vrsta dopusta | Trajanje | Nadomestilo |
|---|---|---|
| Materinski dopust | 105 dni, od tega 15 obveznih; nastop 28 dni pred predvidenim porodom | 100 % osnove, navzgor neomejeno |
| Starševski dopust | 160 dni na starša, od tega 60 neprenosljivih | 100 % osnove, največ dvainpolkratnik povprečne bruto plače |
Starševski dopust v tem obsegu velja za otroke, rojene od 1. aprila 2023 dalje. Delna odsotnost z dela je mogoča pri starševskem dopustu, ne pa pri materinskem. Vlogo za materinski dopust vložite največ 60 dni pred predvidenim porodom, najpozneje do nastopa dopusta. Aktualne pravice pojasnjuje gov.si.
Pogosta vprašanja
Ali materinski dopust velja tudi za samostojne podjetnice (s.p.)?
Da. Materinski dopust in nadomestilo pripadata materam, ki so dan pred nastopom dopusta zavarovane za starševsko varstvo, torej tudi samostojnim podjetnicam, ki so vključene v to zavarovanje.
Kdaj je treba vložiti vlogo za materinski dopust?
Vlogo lahko vložite največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, najpozneje pa do nastopa materinskega dopusta (28 dni pred predvidenim datumom poroda). Če jo vložite pozneje, se pravica prizna šele z dnem rojstva otroka.
Ali novela ZSDP-1H spreminja materinski dopust?
Ne. ZSDP-1H se uporablja od 1. junija 2026 in ureja zlasti starševski dopust rejnikov, otroški dodatek in dodatek za veliko družino. Materinski dopust ostaja 105 dni. Starševski dopust 160 dni na starša izhaja iz ZSDP-1F in velja za otroke, rojene od 1. aprila 2023 dalje.
Je materinsko nadomestilo navzgor omejeno?
Ne. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je omejeno na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto (oziroma predpreteklo leto, če za preteklo še ni znana).
Iz katere osnove se izračuna nadomestilo samostojne podjetnice?
Osnova je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih; kot zadnji mesec se šteje predpretekli mesec pred vložitvijo prve vloge za dopust. Za mesece brez obračunanih prispevkov se upošteva osnova iz tretjega odstavka 43. člena ZSDP-1.
