Tikati ali vikati? Nekaj nasvetov za newslettre je podal Tomaž Štucin, ustanovitelj platforme SqualoMail (Vir slike: YouTube).
Po odgovore na vprašanje, kako sestaviti dober newsletter, smo se obrnili na Tomaža Štucina, ustanovitelja platforme SqualoMail. V kolikor je stopnja odpiranja vaših newslettrov nad 25 odstotki, si lahko čestitate, odstotek okoli 20 je še zadovoljiv, pod 10 pa je alarmanten.
Vrstica, v kateri zapišemo zadevo (ang. Subject line), je pomembna. Zakaj? Štucin na podlagi večletnih izkušenj v marketingu pove, da se stopnja odpiranja newslettrov lahko podvoji samo na podlagi dobro izbrane zadeve.
Zadeve nikoli ne pišite z velikimi tiskanimi črkami, prav tako ne uporabljajte kombinacije klicaja in vprašaja. Če boste zapisali več klicajev skupaj, pa bo vaše sporočilo pristalo v spamu.
Štucin priporoča, da v zadevo zapišete nekaj, kar bo pritegnilo vašo bazo prejemnikov. Prejemnik mora že ob prvem stiku z vami prepoznati dodano vrednost sporočila.
Naslov zadeve, s katerim boste v njem vzbudili občutek, da dela nekaj narobe, bo najverjetneje bolje klikan kot ostali, kot primer navede naslov Potrebujete pomoč pri izbiri večerne obleke? Odločno pa odsvetuje uporabo zgolj besede pomoč. S takšnim naslovom boste res verjetno dosegli večjo stopnjo odpiranja newslettra, boste pa mnoge tudi spodbudili k odjavi. Namreč, ko bodo odprli takšno sporočilo, bodo ugotovili, da je sporočilo nekaj drugega, kot so pričakovali. Prav tako ne zastavljajte vprašanj, kot so Ali ste že menjali gume? Povejte jim, kaj konkretno ponujate – cenejše gume vse do konca novembra. Svetuje pa, da se besedam, kot sta akcija in nora akcija, izogibate, saj smo na njih že popolnoma imuni.
Skrbno izberite ime pošiljatelja. Ime in priimek pošiljatelja po njegovi oceni in izkušnjah prinašata boljše rezultate, kot pa pošiljanje s strani splošnega maila podjetja. Še bolje pa je, pravi, da za pošiljatelja navedemo ime osebe iz podjetja. Na primer Janez iz trgovine XY, s čimer predstavimo svoje ime in blagovno znamko.
Ne pozabite na gumb klic k akciji (call to action). Ta mora tako kot naslov sporočila pritegniti. Štucin odsvetuje uporabo Kliknite tukaj, raje jih privabite na članek z izborom Preberite več, če pa prodajate izdelek, pa izberite Kupite zdaj. Gumb klic k akciji naj se nahaja v naslovu in na vsakem podsklopu.
Vsakemu izdelku pripravite posebno fotografijo, na katero umestite še gumb. To jim sporočite z napisom Privarčujete, Dodajte v košarico in podobno. Razlika v odzivu prejemnikov je ogromna – če bi napisali Kliknite tukaj -, pravi Štucin. To lahko preverite tudi s testiranjem.
Klic k akciji je lahko tudi obvestilo, da imate na zalogi le še deset kosov določenega produkta ali pa, da se akcija izteče ob polnoči. Deluje iz psihoškega vidika, poudarja sogovornik, kar je razvidno tudi iz statistik. Cenimo predvsem tisto, česar je malo, je prepričan.
Ime prejemnika? Da, a pazite na … da bo pravilno zapisano. Po oceni Štucina smo se kot prejemniki sporočil že navadili, da ne gre za personaliziran mail, zato temu ni tako naklonjen. Bolj kot to svetuje personalizacijo glede na interese vaših prejemnikov. Kot dober primer izpostavi kupca, ki kupi pralni stroj in se ob nakupu naroči na newsletter podjetja, ki obenem prodaja še štedilnike in sušilne stroje. Če mu boste prihodnji teden poslali ponudbo za pralni stroj, ga boste razočarali, verjetno se bo od vaših novic odjavil. Zato mu pošljite raje ponudbo za štedilnik.
V ta namen svetuje oblikovanje gumba (poleg tistega za odjavo, ki mora biti v sporočilu po zakonu), ki ga namestite v newsletter, ki bo stranko pripeljal do vaše spletne strani, kjer bo sam označil, kaj konkretno ga zanima. Moški, ki mu boste poslali prvi dan ponudbo za manikuro, dan pozneje pa barvanje in oblikovanje obrvi, se bo najverjetneje odjavil, mar ne?
Poleg interesov prejemnika še povprašajte, kako pogosto želi prejemati vaše newslettre. Dajte mu možnost dnevnega, tedenskega in mesečnega prejemanja. Ne bojte se, da vam bo zaradi tega upadla prodaja – razmišljajte dolgoročno. Trik ni v masovnem pošiljanju elektronskih sporočil vsepovprek, temveč v personaliziranih sporočilih, ki dejansko dosežejo vašo ciljno publiko. Logika, več, kot bomo poslali elektronskih sporočil, več bomo naredili, je le logika spamerjev, je prepričan sogovornik.
Personalizacija vam bo vzela dodaten čas, a prinesla še boljše rezultate. Mnogi po prepričanju Štucina personaliziranih sporočil ne pripravljajo ravno zaradi dodatnega truda in časa, ki ga morajo temu posvetiti, saj je potrebno pripraviti več različnih newslettrov glede na izbrani segment. V Sloveniji pravi, da mnoga podjetja ocenijo, da se jim to ne splača (druga pa žal še ne vidijo potenciala v personaliziranih sporočilih), čeprav je po njegovem mnenju možno zbrati zadostno količino prejemnikov, da se izplača.
Velike tiskane črke ne spadajo v elektronsko komunikacijo, saj te pomenijo kričanje. Tega se starejše generacije večinoma ne zavedajo, bolj informirane pa so mlajše. Svetuje tudi posebno pozornost na jezik, ki ga uporabljamo v elektronski komunikaciji, saj lahko hitro izpademo neresni. Tudi slovničnim napakam se poskušajte izogibati in uporabljajmo dober jezik.
Tikati ali vikati? Večno vprašanje, ki lahko pomembno zaznamuje vašo prihodnost. Sogovornik pravi, da je izbira odvisna od segmenta naših strank. Če prodajate najstnikom, boste verjetno tikali, drugačno komunikacijo pa boste izbrali pri upokojencih.
S tikanjem lahko naredimo precejšnjo škodo, bolje je izbrati vikanje in bolj lahkotno komunikacijo, ki je še vedno dovolj profesionalna. Marsikateri prejemnik se lahko iz vaših newslettrov odjavi ravno zaradi prepričanja, da ga ne cenite dovolj, kar ste mu pokazali (ali celo dokazali) s tikanjem.
