Delo na domu po številnih raziskavah prinaša pozitivne učinke tako za delavca, kot za delodajalca. (Vir slike: Pixabay)
Danes se delodajalci in delavci vse pogosteje odločajo za delo na domu, predvsem pri opravljanju del z računalnikom – programiranje, pisanje prispevkov, poročil, analiz ipd. Gre za dela, ki jih zaposleni opravljajo samostojno in ki ne zahtevajo fizične prisotnosti na lokaciji delodajalca. Potrebna komunikacija z delodajalcem ali strankami se v takšnih primerih lahko opravi tudi preko spleta ali telefona.
Delavci, ki svoje delo vsaj nekaj dni tedensko opravljajo od doma, naj bi bil glede na številne raziskave bolj produktivni in manj podvrženi stresu. Njihove delovne obveznosti so posledično opravljene bolj kvalitetno, kar koristi obema strankama delovnega razmerja. Delo na domu naj bi tudi povečalo delavčevo storilnost in inovativnost ter zmanjšalo število in trajanje bolniških odsotnosti.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1) delo na domu definira kot delo, ki ga delavec opravlja na svojem domu, oziroma v prostorih po lastni izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Kot delo na domu se šteje tudi delo na daljavo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije. Kljub temu, da delo na domu ureja že ZDR-1, pa se podrobnosti uredijo v pogodbi o zaposlitvi.
Podrobnosti so urejene v pogodbi o zaposlitvi
Če se delavec in delodajalec dogovorita za takšen način dela, morata to zapisati v pogodbo o zaposlitvi. Dogovorita se lahko, da bo delavec delo na domu opravljal celotno trajanje ali pa le del svojega delovnega časa. To pomeni, da bo nekaj dni na teden lahko delal od doma, preostali čas pa v prostorih delodajalca. Ne glede na to, koliko dni mesečno, oziroma tedensko bo delavec dejansko delal od doma, pa morata to zapisati v pogodbo o zaposlitvi. S slednjo uredita tudi vse podrobnosti takšnega dela glede na konkretni primer ter njune medsebojne pravice, obveznosti in pogoje za delo. Dogovorita se lahko tudi za neenakomerno razporeditev delovnega časa, glede na potrebe delovnega procesa.
Delodajalci, ki razmišljajo o uvedbi takšnega dela, morajo temu primerno prilagoditi (in sprejeti) ustrezne interne akte. Določiti je potrebno pogoje za opravljanje dela na domu – predvsem število dni, ko bo delavec delal od doma, način poročanja o delu, delovni čas ipd. Na strani Gospodarske zbornice Slovenije je objavljen tudi vzorec pravilnika o opravljanju dela na domu.
Izenačenost v pravicah
ZDR-1 določa, da ima delavec, ki delo opravlja od doma enake pravice, kot delavec, ki delo opravlja v prostorih delodajalca. Sem spada tudi pravica do sodelovanja pri upravljanju in sindikalnega organiziranja. Delavec je prav tako upravičen do povračila stroškov za prehrano, ne pa tudi za prevoz na in z dela (za dni ko dela od doma).
Nadomestilo za uporabo sredstev pri delu
Delavcu, ki dela od doma pripada tudi nadomestilo za uporabo sredstev pri delu na domu. Običajno gre za stroške za energijo, vodo, vzdrževanje opreme, ipd. Višina takšnega nadomestila se določi v pogodbi o zaposlitvi. Nadomestilo za uporabo lastnih sredstev pri delu na domu se ne všteva v davčno osnovo pod pogojem, da je podlaga za izplačilo nadomestila določena s posebnimi predpisi ali v kolektivni pogodbi, oziroma internem aktu delodajalca. Iti mora za sredstva, ki so nujna, običajna in značilna za opravljanje določenega dela. Višina nadomestila znaša do vrednosti 5% mesečne plače delavca, oziroma do 5% povprečne mesečne plače v Sloveniji.
Varni pogoji za delo
Delodajalec mora delavcu po zakonu zagotoviti in zagotavljati varne pogoje za delo, kar prav tako velja tudi za delo na domu. To pomeni, da mora pred začetkom dela preveriti pogoje dela na lokaciji, kjer se bo delo opravljalo. Potrebno je ugotoviti morebiten obstoj tveganj za zdravje in temu primerno določiti ustrezne ukrepe, ki bodo delavcu zagotovili varnost in zdravje pri delu. Delodajalec mora pripraviti izjavo o varnosti, z oceno tveganja delovnih prostorov delavca na domu.
Še preden delavec prične z delom na domu pa je delodajalec o tem dolžan obvestiti tudi inšpektorat za delo. Oblika in vsebina takšnega obvestila nista strogo določeni. Velja pa, da mora vsebovati bistvene podatke glede dela, ki se bo opravljalo (vrsta dela, lokacija, koliko časa se bo opravljalo ipd.) Gre le za obvestilo in ne za pridobitev soglasja, oziroma dovoljenja. V primeru da delodajalec inšpektorata o tem ne obvesti, ga lahko doleti globa v vrednosti od 750 do 2.000 evrov.
Če je delo škodljivo, oziroma bi lahko postalo škodljivo za delavca, lahko inšpektor delodajalcu organiziranje takšnega dela prepove. Kot primer dela, ki bi lahko bilo ali postalo škodljivo, je delo s strupenimi ali vnetljivimi snovmi. Pri takšnih vrstah del je v stanovanju delavca težko ustrezno poskrbeti za varnost.
Ljudje smo si različni – iščete coworking?
V Sloveniji je poleg klasične pisarne že več let mogoče najeti tudi skupne pisarne oziroma tako imenovani coworking. Po številu lokacij prednjači Ljubljana, coworking pisarne pa najdemo tudi v ostalih slovenskih mestih in krajih. Pri tovrstnem načinu gre več kot zgolj pisarno.
MP coworking vam omogoča cenovno ugoden najem pisarniških prostorov (foto: Zavod mladi podjetnik)
Poudarek je namreč tudi na ostalih dejavnikih, kot je izobraževanje, druženje in povezovanje. Pri iskanju ustreznega prostora za coworking priporočamo, da se poleg same lokacije in infrastrukture osredotoči tudi na druge kriterije. Od izobraževanj, “sostanovalcev” in ostalih storitev, ki jih lahko prejmete v okviru coworkinga, do možnosti dostopa z javnim prevozom in (brezplačnega) parkiranja avtomobila, bližine restavracij, trgovin in ostalih ponudnikov, ki jih dnevno potrebuješ.
VIRI: Gospodarska zbornica Slovenije, Zakon o delovnih razmerjih
