»Nekateri podjetniki z golimi rokami štihajo vrt!«
»Startupovstvo pa je neka vrsta potuhe. Ne razumite me narobe. Imaš idejo in nič izkušenj. Sploh še nisi dokazal, da tvoja ideja deluje, vendar investitorjem obljubljaš, da boš morda to nekoč naredil,« meni Mitja Pritržnik iz podjetja Omisli.si (Vir slike: Omisli.si).
»Bil sem tisti, ki je iskal ljudi, ki bi bili pripravljeni delati brezplačno. Ne zame, ampak da delamo skupaj. Zato smo danes v startupu Omisli.si tudi trije enakovredni partnerji,« se Pritržnik spominja svojih začetkov. Vsi trije so ob svojih rednih službah popoldneve preždeli za računalniki in iskali načine, kako bi ponudnike storitev in iskalce le-teh povezali na čim bolj preprost način.
Priložnost, ki sta jo opazila tudi Amazon in Google
Nastala sta projekta Najemi-fotografa.si in Najdi-glasbenika.si, ki sta pozneje začela nosit denar. Toliko, da bi se lahko eden od njih celo zaposlil. »Razmišljali smo v tej smeri, medtem ko bi druga dva čakala na svojo priložnost, da se zaposlita. Bolj, kot smo računali, bolj nam je bilo jasno, da ali bo to predolgo trajalo ali pa nas bo povozila konkurenca. Trg storitev na internetu je namreč vroč. Vedeli smo, da te priložnosti ne želimo zamuditi.«
Projekta sta postala dobesedno samostojna. Ob koncu meseca je nekdo od njih izdal fakture, vse ostalo se je izvedlo samo. Ravno ta denar pa je financiral nov projekt, ki so si ga širše zastavili. Več o projektu Omisli.si si lahko preberete v članku Iskanje glasbenika za zabavo prineslo podjetniško idejo.
»Startupovstvo je neka vrsta potuhe.«
»Ta način razmišljanja, priznam, je bolj varen. Sploh ni startupovski, kjer imaš idejo, najdeš finance in zelo verjetno umreš kot startup (smeh). Mi pa smo imeli idejo, vsak varno življenje, varne prihodke in nič zasebnega življenja. Ko se pogovarjam z ostalimi, ki jim je uspelo (preživeti), povedo, da so delali podobno. Z nič denarja, naučili so se podjetništva brez orodja. Z golimi rokami so štihali vrt. Startupovstvo pa je neka vrsta potuhe. Ne razumite me narobe. Imaš idejo in nič izkušenj. Sploh še nisi dokazal, da tvoja ideja deluje, vendar investitorjem obljubljaš, da boš morda to nekoč naredil. Ne bom rekel, da to pri vseh velja, a poznam kar nekaj takšnih primerov. Tudi zato startupovstvo izumira – ker večina startupov le kuri denar. Ne dostavljajo nobene vrednosti, le obljubljajo, da bodo nekaj naredili. Podjetništvo pa je, da narediš nekaj dodane vrednosti. Ni nujno, da je to denar. Zato so tudi investitorji vse bolj skeptični,« predstavi svoj malce bolj kritičen pogled. V isti sapi še doda, da je vendarle to hitrejši pristop. Ideja, MVP, pitch investitorju, ki podjetnika in idejo financira. S tem se podjetnik reši vseh stvari, ki ga upočasnjujejo.
Razmišljaš o svojem podjetju? Pridi na dogodek Lastno podjetje? Zakaj pa ne!
Dali odpoved v varnih službah
Medtem se je njihova konkurenca povečevala, zato jim je postajalo vse bolj jasno, da se morajo razvijati še hitreje. Kar pa se lahko zgodi le s finančno injekcijo in popolno predanostjo projektu. Zato so tudi vsi trije dali odpoved v svojih varnih službah. Odločili so se za razpis Slovenskega podjetniškega sklada, SK75.
Rekel jim je: »Ne naredite napake, naj ne bo prva investicija previsoka.«
Glede na to, da že imajo produkt, ki tudi preverjeno nosi denar, se postavlja vprašanje, zakaj ne SK200: »Andraž Tori, eden od naših mentorjev, nam je dal zelo zanimiv nasvet. Ne naredite napake, naj ne bo prva investicija previsoka. Vsaka naslednja investicija mora biti višja. Če je bila prva 200 tisoč, mora biti druga vsaj 500 tisoč evrov. To pa je v Sloveniji zelo težko,« zato se podjetnik hitro vpraša, ali se bo ukvarjal s svojo storitvijo ali s tem, kako bo dobil denar.
»Vrgli smo trnke na vse strani in šli tja, kjer so ribe začele prijemati.«
»Vsi trije smo bili proti investiciji, saj smo vedeli, da nam bo vzela eno leto časa. Ni nam vzela toliko, je pa požrla od dva do tri mesece fokusa. Z ničemer drugim se nismo ukvarjali, kot s tem,« predstavi malce manj ugodno plat iskanja investicije. Jim je pa prejeto konvertibilno posojilo Slovenskega podjetniškega sklada prineslo poleg finančne pomoči še veliko bazo kontaktov, mentorstvo in številne nasvete s strani podjetnikov, investitorjev in tistih ekip, ki so v preteklosti prejele podobno posojilo. »Ena od stvari, ki nam jih je svetoval Tori, je bil fokus. Rekel je, ´vi želite biti vse za vse, mislite, da že vse obvladate. Dejansko pa se morate fokusirati na en segment, se tam naučiti pravilno stvarem streči in nato širiti´. Naš ključ pa je bil vreči trnke na različne strani in iti tja, kjer bodo ribe začele prijemati,« zato se zdaj fokusirajo na optimizacijo učenja na storitvenih področjih organizacije porok in rojstnodnevnih zabav.
»To je lahko posojilo brez tveganj ali pa zelo drago posojilo.«
Vsem tistim, ki se bodo odločili za podoben korak, svetuje, da si podrobno pregledajo pogodbo in se o njeni vsebini pogovorijo s pravnim strokovnjakom. Bolje razumeti pogodbo, kot pa si domišljati, kaj vse piše v njej. Tako lahko podjetnik tudi lažje spi, je prepričan sogovornik. »Pozorno premislite, koliko podjetja ste pripravljeni dati. Morate razumeti, kaj vas čaka. To je lahko posojilo brez tveganj ali pa zelo drago posojilo, če ne želite dati deleža.«
»Mnogi celo posiljujejo s prodajo.«
Na njihovi platformi je bilo v času najinega pogovora več kot 1.400 ponudnikov storitev in skoraj 3.300 iskalcev storitev, ki mesečno opravijo približno 300 iskanj na mesec. Sistem namreč omogoča večjo prepoznavnost ponudnikov in lažje iskanje iskalcem storitev, ki se lahko na podlagi prejetih ocen ponudnikov lažje odločijo za izbranca. Opažajo pa, da so ponudniki nekoliko skeptični do takšne platforme, morda tudi na račun konkurence, ki ima drugačen poslovni model. »Imamo točkovni sistem. Ponudniku se obračunajo točke, s katerimi kupuje možnost oddajanj ponudb. Tistim, ki se nam novo pridružijo, nudimo brezplačno porabo do prve stranke, kar ni ekonomsko upravičeno. To je za nas minus, vendar pa je naš cilj, da je ponudnik vesel, da pridobi prvo stranko. Nekateri konkurenti vnašajo precej nezaupanja na ta trg. Mnogi jih celo posiljujejo s prodajo,« saj, kot pravi, ti ne izhajajo iz tega, kar obe strani potrebujeta, temveč iz oglaševanja.
V naslednjih mesecih na Hrvaško
Napovedi so tudi z investicijo obetavne, pa čeprav je že zdaj platforma v zelenih številkah, ki mi jih pokaže na zaslonu svojega telefona. »Želimo si še boljše rasti,« je iskren. K povečanju prihodkov bi jim pomagal tudi zadovoljiv nastop na hrvaškem trgu, ki se bo zgodil v naslednjih mesecih. Pri točnih napovedih je trenutno še pazljiv, razkrije pa, da imajo že sestavljeno ekipo. »Ta eksperiment nas ne bo veliko stal. Čez pol leta bomo videli, kaj bo s Hrvaško.«
»Pivot je pot, ki mora biti. Če tega nimaš v podzavesti, raje nehaj.«
Posojilo SK75 jim bo omogočilo normalno delo za eno leto. »To je predpostavka, da medtem ne delamo prihodkov, čeprav jih že. Cilji so jasni, če jih čez pol leta ne dosežemo oziroma se jim ne približamo, potem delamo nekaj narobe. Potem nas čaka pivot, pripravljeni smo nanj.« Kako boleč pa je sploh pivot? »Zelo, saj ti pove, da si na napačni poti. Mi slonimo na podatkih, zato jih vedno pregledujemo in se jim prilagodimo. Spreminjanje je težko, lahko je tudi nasilno, saj si na nekaj navajen, potem pa ti podatki pokažejo, da ta pot ni dobra. A pivot je pot, ki mora biti. Če tega nimaš v podzavesti, raje nehaj,« svetuje mladi podjetnik.
Razmišljaš o svojem podjetju? Pridi na dogodek Lastno podjetje? Zakaj pa ne!