Odgovor strokovnjaka: Ukrepi proti nezaželeni e-pošti (spam-u)

Vprašanje:

Kakšne pravne možnosti ima posameznik na voljo, kadar ne more z odjavo ali opozorilom pošiljatelju preprečiti prejemanja nezaželene e-pošte?

Odgovor:

V kolikor prejemnik nezaželene e-pošte nima opcije odjave od prejemanja slednje ali pa jo tudi po odjavi še naprej prejema, ima poleg mnogoterih tehničnih možnosti na voljo tudi pravne možnosti, s katerimi lahko doseže prekinitev prejemanja nezaželene e-pošte.

Področje, ki ga obravnavamo v tem prispevku pravno urejajo Zakon o varstvu potrošnikov, Zakon o elektronskih komunikacijah, Zakon o elektronskem poslovanju na trgu in Zakon o varstvu osebnih podatkov.

Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) elektronsko pošto definira kot besedilno, govorno, zvočno ali slikovno sporočilo, poslano po javnem komunikacijskem omrežju, ki se lahko shrani v omrežju ali prejemnikovi terminalski opremi, dokler ga prejemnik ne prevzame. Zakon t. i. spam-a (ki bi ga lahko opisali kot vsako sporočilo, ki je poslano večjemu številu naslovnikov z namenom vsiljevanja vsebine, ki se je naslovniki sami ne bi odločili prejemati, pri čemer gre v večini primerov za poskus prodaje blaga ali storitev) ne definira posebej, opisuje pa nezaželeno komunikacijo.

Nezaželeno komunikacijo pa ZEKom-1 opredeljuje v 158. členu. Ta pravi, da je uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja (velja v primeru, da je prejemnik fizična oseba).

Slednje določa tudi Zakon o varstvu potrošnikov, ki določa, da lahko podjetje uporablja elektronsko pošto in drugo obliko elektronskega komuniciranja samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno.

Fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, pa lahko ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni in ob vsakem sporočilu v primeru, da kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.

Preberite tudi Spam v B2B svetu: da vas ne zagrabi inšpektor!

Kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami ZEKom-1 in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, se uporabijo določbe tega zakona. Določbe tega zakona se uporabljajo tudi, kadar se pošiljajo komercialna sporočila po elektronski pošti v nasprotju z določbami tega člena in gre hkrati tudi za nezaželeno elektronsko pošto v skladu z Zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu (ZEPT).

ZEPT v 6. členu določa, da ponudnik storitev lahko pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če:

• je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno,
• je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano,
• so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in
• so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni.

Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora ponudnik storitev pri pošiljanju komercialnih sporočil, ki so del storitev informacijske družbe, upoštevati tudi pravila o soglasju prejemnika storitve.

Za pošiljanje komercialnih sporočil v nasprotju z zgoraj navedenimi določbami ZEPT je zagrožena globa v razponu od 10.000 do 50.000 evrov za gospodarsko družbo oziroma od 2.000 do 20.000 evrov za samostojnega podjetnika. Odgovorno osebo v podjetju pa se kaznuje z globo od 1.000 do 4.000 evrov.

Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank.

1. možnost: prijava na Tržni inšpektorat

Prijavo je možno poslati na gp.tirs@gov.si.

2. možnost: prijava na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve

Agencija za komunikacijska omrežje in storitve opravlja nadzor na določbami ZEKom-1. Pristojna je tudi za reševanje sporov med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, če se spori nanašajo na pravice in obstoječe obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, splošni in posamični akti (medoperaterski spori) ter za reševanje sporov med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (spori končnih uporabnikov).

Prijavo se pošlje na info.box@akos-rs.si.

3. možnost: prijava Informacijskemu pooblaščencu

Kršitve pri pridobivanju in upravljanju z osebnimi podatki obravnava Informacijski pooblaščenec. Prijavo lahko prejemnik pošlje na gp.ip@ip-rs.si.

4. možnost: vložitev civilne tožbe ali začasne odredbe

5. možnost: kazenska ovadba

Pri pošiljanju spam-a lahko pošiljatelj zagreši tudi kaznivo dejanje, npr. zlorabo osebnih podatkov.

Viri:

• Zakon o varstvu potrošnikov
• Zakon o elektronskih komunikacijah
• Zakon o elektronskem poslovanju na trgu
• Zakon o varstvu osebnih podatkov