Na sliki Travis Kalanick (Vir slike: YouTube).
Uber je danes na voljo v 311 mestih v 58 državah, podjetje pa je vredno več kot 50 milijard dolarjev. A startup, ki ga je osnoval Travis Kalanick, ki se je pred tem že dvakrat opekel, je v tem letu povzročil precej slabe volje, taksistom pa tudi nekaj sivih las. Ti so namreč v večih evropskih mestih stavkali proti Uberju in ostalim aplikacijam, ki omogočajo podobno storitev, torej prevoz potnikom, saj v prvi vrsti ogrožajo njihovo dejavnost. V nekaterih mestih, celo državah, je Uber prepovedan, pa vendar, vsaj tako se zdi, se pri podjetju s tem ne obremenjujejo. Pred meseci so ponudili tudi dostavo hrane, t.i. UberEATS, ki je za zdaj na voljo le peščici uporabnikov. Pred dnevi so v Parizu in Marseillu vzniknili ponovni protesti proti vročemu startupu.
Taksisti odločno nasprotujejo tovrstnim storitvam, saj so v primerjavi z novodobnimi taksisti v precej podrejenem položaju. Voznikom Uberja ni potrebno imeti licenc, obenem pa niso podvrženi različnim pregledom, nadzoru, profesionalnim voznikom pa predstavljajo nelojalno konkurenco. Uberjevi vozniki zaslužijo kot taksisti. Uber naj bi imel v svojem sistemu danes že več kot 160 tisoč aktivnih voznikov.
Uber je bil v svojem tretjem letu delovanja vreden že 3,4 milijarde dolarjev, lani že 40 milijard. Najnovejša poročanja nakazujejo, da je danes vreden že okoli 50 milijard. Te evaluacije pridejo še bolj do izraza, če ob Uber postavimo enega od velikanov, na primer Facebook. Slednji je potreboval tri leta, da je postal težak milijardo dolarjev, po petih letih pa je bil vreden »le« 15 milijard. Facebook je danes vreden 225 milijard dolarjev.
Od leta 2011 je Uber zabeležil že 30 milijonov voženj, to pomeni 82 tisoč voženj na dan. Njegov verjetno največji konkurent je Lyft, ki pa je na voljo zgolj na ameriških tleh.
Travis Kalanick, ustanovitelj Uberja, je odraščal v kalifornijskem Northridgu. Kot otrok si je želel postati vohun, a njegova mama, vpeta v podjetniški svet, mu je pomagala utrditi pot. S podjetništvom se je prvič spoznal med prodajo od vrat do vrat, ko je kot mladenič prodajal nože. Svoj prvi posel je zagnal še kot najstnik, pri 18. letih, imenovan New Way Academy.
Na UCLA je odšel študirati računalništvo, a ga leta 1998 opustil. Imel je dober razlog. Začel je z delom pri startupu Scour, skupaj s sošolcema Michaelom Toddom in Vincem Busamom. Zgodba se ni dobro končala, Scour pa je bankrotiral.
Uber na začetku UberCar
Leta 2007 je prodal podjetje RedSwoosh za 23 milijonov dolarjev. Prva leta kot milijonar je preživel na potovanjih: obiskal je Španijo, Japonsko, Grčijo, Irsko, Grenlandijo, Havaje, Francijo, Avstralijo, Portugalsko in Senegal. Kmalu pa je slišal tudi za idejo o Uberju, in sicer na LeWeb tehnološki konferenci. Takrat je Uber nosil še ime UberCar.
Ideja, ki se je porodila Garettu Campu, Oscarju Salazarju in Conradu Whelanu, je bila sledeča: črn taksi, ki je mimogrede stal za 1,5-krat več kot taksi, bi uporabnik poklical v San Franciscu s pošiljanjem SMS sporočila ali pritiskom na gumb.
Ideja je dozorela junija 2010 – Uber je povzročil pravo histerijo v San Franciscu, investitorji so dobesedno trkali na njihova vrata. 1,25 milijonov dolarjev semenske investicije je padlo s strani First Round Capital.
Uspeha brez Kalanickove osebnosti ne bi bilo
Mnogi menijo, da je Uber uspel tudi na račun Kalanickove osebnosti. Opisujejo ga za arogantnega in zaletavega podjetnika.
Maja 2011 se je Uber predstavil New Yorku. Danes je mesto, ki nikoli ne spi, eno največjih tržišč. Prvo neameriško mesto, ki so si ga izbrali, je bil Pariz. Svojo storitev so tam predstavili decembra 2011. Lanska investicija s strani kitajskega Baiduja jim bo najverjetneje omogočila širitev na azijski del.
Številne spletne strani ugotavljajo, da je Kalanick že milijarder.
