Eno od vprašanj, ki bo delodajalca med branjem vaše prijave zanimalo, je tudi, kaj vas je motiviralo, da si želite delati ravno v podjetju (Vir slike: Picjumbo.com)
»Pri prijavah ni treba komplicirati. Držim se preprostega načela, da mora vsaka prošnja odgovoriti na sedem glavnih vprašanj delodajalca,« meni Rašula, vodja digitalnega marketinga na Ceneje.si.
Vprašanja, s katerimi lahko po njenem mnenju pritegnete delodajalčevo zanimanje:
– Katera od zahtevanih znanj, veščin in lastnosti že imate?
– Kako hitro se lahko naučite znanj, veščin in lastnosti, ki jih še nimate?
– Katere delovne izkušnje nam pokažejo, da obvladate to, kar iščemo?
– Kaj vas je motiviralo, da si želite delati ravno na tem delovnem mestu?
– Kako hitro lahko pričnete z delom pri nas?
– Zakaj bi med vsemi kandidati izbrali ravno vas?
– Kdo ste in kako lahko stopimo v stik z vami?
Ravno na zadnje vprašanje nekateri kandidati pozabijo odgovoriti, saj navedejo zgolj elektronski naslov, na številko mobilnega telefona pa pozabijo. Po ocenah Marta D. Buha, direktorja jezikovne agencije LanguageSitter®, je takih kandidatov okoli pet odstotkov, kar je po njegovem mnenju izredno zanimivo glede na to, da »smo ljudje danes praktično prilepljeni na svoje mobilne telefone«.
Narisati znam vse domače živali in narediti delfina iz plastelina
Prav vsaka prijava pa bi morala vsebovati še tisto »nekaj, po čemer si vas bo tisti, ki prijave bere, zapomnil«. Načinov je več; Buh izpostavlja enega še iz časov, ko je vodil študentsko spletno televizijo. Takrat je namreč ena od kandidatk v prijavo napisala, »da zna narisati vse domače živali in iz plastelina narediti delfina«. Čeprav gre za malce neobičajen način, kako izstopati, pa je bil očitno dovolj učinkovit, da se Buh po toliko letih primera še vedno spominja.
»Če imate kot kandidat nekoliko manj domišljije, potem v življenjepis vključite fotografijo. Tu so mnenja deljena; nekateri fotografijo v življenjepisu vidijo kot nekaj groznega, meni pa po navadi pomaga in mi olajša delo. Vendar naj bo profesionalna, ne pa sebek z zabave s štirimi različnimi filtri,« poudarja sogovornik.
Pri opisovanju svojih izkušenj raje ne pretiravajte. »Vsi navajajo dolg seznam jezikov, ki jih obvladajo, nekatere celo na ravni C2. No, potem se izkaže, da so pretiravali,« pravi Buh. Tisti, ki »blefira«, bo kmalu razkrinkan. Kako? Rašula pripravi hitra vprašanja, s katerimi preveri, »kakšna je razlika med teorijo in prakso«, formalno izobrazbo delodajalci seveda lahko preverijo z dokazili, Buh in ekipa pa včasih tudi zavrtijo telefon in o kandidatu povprašajo bivšega delodajalca. »Kar pa se tiče strokovnih znanj, imajo vsi tisti jezikovni trenerji, ki pri nas uspešno opravijo razgovor, najprej uvajanje, potem pa izvedbo demo ure, da njihovo znanje preizkusimo še v praksi,« dodaja.
Tudi vi obvladate Excel?
»Zanimivo je tudi, da vsi obvladajo Excel, saj ga menda dnevno uporabljajo, potem pa niti enostavne formule ne znajo nastaviti. Znajo pa lepo obarvati celice in jim dodati ustrezne robove,« pravi Buh. Oba odsvetujeta pretiravanje z opisi, saj bodo neresnične kvalifikacije razkrinkane. Če ne na razgovoru ali ob nastopu službe, pa čez pet let. Rašula, ki je tudi avtorica člankov o digitalnem marketingu na portalu sMind.si, zato svetuje, da raje jasno povejte (oziroma napišite), kaj znate in česa ne; odnos z delodajalcem zgradite od tu dalje.
Kaj prepriča delodajalce?
Nadgradnja obstoječe ekipe, vnos manjkajočih znanj in energije ter želja po skupnem doseganju ciljev so tisto, kar prepriča dr. Jeleno Rašula: »Če oseba pokaže, da ima to troje, me takoj navduši in se uvrsti v najožji izbor, kjer pri praktičnem delu preizkusimo potrebna znanja.« Buha pa boste prepričali s srčnostjo, strastjo, pozornostjo na detajle, občutkom za delo z ljudmi in navdušenjem nad življenjem ter delom.
