Je prepoved Facebooka na delovnem mestu nespametna poteza?
Popoldanski podjetnik. (Vir slike: sxc.hu)
Toda ali prepoved družbenih omrežij na delovnem mestu v resnici izboljšuje produktivnost ali zgolj škodi delovni vnemi?
»Preživeti čas na Facebooku se mogoče zdi zapravljen in njegova prepoved na prvi pogled zgleda smiselna,« pravi Angelo Kinicki, profesor managementa na W.P Carey School of Business, Arizona State University, »Toda, ko gredo ljudje v službo, ali tam sedijo, so koncentrirani in delajo celih 8 ur? Ne, naši možgani ne zmorejo prenesti tolikšne količine koncentracije naenkrat.«
Za vzdrževanje produktivnosti zaposleni potrebujejo kratke odmore čez dan, da si spočijejo možgane, še pravi. »Facebook, e-pošta in pogovarjanje ob avtomatu za kavo so načini, kako se ljudje osvežijo.«
V raziskovalnem podjetju Statista, s sedežem v New Yorku, so ugotovili, da je všečkanje, deljenje in komentiranje prepovedano na vsakem petem delovnem mestu, saj veliko podjetij blokira dostop do Facebooka na službenih računalnikih.
Vir slike: statista.com
Čeprav Kinicki pravi, da je problem, če uslužbenec na Facebooku preživi 2 uri na dan, v kratkih 15-minutnih odmorih, preživetih na katerem od družbenih omrežij, ne vidi škode. V potrditev dejstva, da se prepoved Facebooka na delovnem mestu lahko izkaže za slabo idejo, Kinick ponuja 4 razloge:
1. Podjetje bi se lahko odtujilo mlajšim uslužbencem.
Zaposleni, ki so del mlajše generacije, kot je npr. generacija Y, so vajeni redne uporabe družbenih omrežij. Če jim to prepoveste, tvegate, da bodo nekateri uslužbenci iskali zaposlitvene možnosti drugje, kjer tovrstne prepovedi ni. »In lahko se zgodi, da posledično izgubiš nekatere dobre uslužbence, z novimi, svežimi pogledi.«
2. Nakazuje nezaupanje.
Prepoved družbenih omrežij lahko zaposlenim ustvari občutek, da jim podjetje ne zaupa, trdi Kinicki. To lahko povzroči razpoko v ekipni atmosferi, ki jo želijo ustvariti podjetja.
»Odgovorni uslužbenci vedo, da morajo opraviti določeno delo,« pravi. »Dokler naloge izpolnjujejo pravočasno, učinkovito in kakovostno, vas ne bi smelo skrbeti tistih 15 minut preživetih na družbenih omrežjih.«
3. Kaže na pomanjkanje podpore.
Ko ljudje čutijo, da jih na delovnem mestu podpirajo, delajo bolje, pravi Kinicki. »Podpora organizacije vodi k temu, da so zaposleni bolj zavzeti in delo opravijo uspešneje.«
Če uvedeš pravilo, ki zaposlenim omejuje dostop do družbenih omrežij, se bodo počutili, kot da jih ne podpiraš in bo zato njihova delovna vnema slabša in produktivnost manjša.
»Zaposleni si bodo vzemali odmore,« še pravi Kinicki. »Trditi, da si jih ne bodo, je nesmiselno. Menim, da se morajo podjetja začeti zavedati, da imajo ljudje različne načine sprostitve, in da jih je pametno podpirati.«
4. Zmoti ravnovesje na delovnem mestu.
Pri produktivnosti gre predvsem za ravnovesje, pravi Kinicki, in prepoved dostopa do Facebooka je enako, kot prepovedati zaposlenim, da v službi govorijo o nogometu.
»Za nekatere je preverjanje družbenih omrežij način sprostitve, s katero se za trenutek odmaknejo od službe. Če dovolimo zaposlenim odmore za kadilce, bi mogli podobno svobodo omogočiti tudi ljudem, ki uporabljajo Facebook.«
Če je storilnost zaposlenih slabša, ali pa produktivnost nižja, Kinicki pravi, da bi vodje mogli preveriti, kako njihovi zaposleni preživljajo delovni čas, ne pa avtomatsko predvidevati, da so problem družbena omrežja. »Če vaši ljudje ne dosegajo zadanih ciljev, to ni nujno problem Facebooka,« pravi. »Mogoče niso dovolj izurjeni in primerno motivirani.«
Poleg tega pa veliko uslužbencev najde pot okoli tovrstnih prepovedi socialnih omrežij, in sicer tako, da jih stalno osvežujejo na svojih pametnih telefonih.
Vir: Entrepreneur