Ekonomsko odvisne osebe
Kdo so ekonomsko odvisne osebe
ZDR-1 ekonomsko odvisne osebe opredeljuje kot samozaposlene osebe, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo samostojno in dlje časa opravljajo delo v okoliščinah ekonomske odvisnosti ter same ne zaposlujejo delavcev. Ekonomska odvisnost pomeni, da takšna oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od enega naročnika.
Na tej podlagi gre za samozaposlene osebe (na primer samostojne podjetnike), ki delo opravljajo osebno, brez zaposlenih delavcev in pretežno za istega naročnika: zakon zahteva, da najmanj 80 odstotkov letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika.
Pravno varstvo ekonomsko odvisnih oseb
V 214. členu ZDR-1 je takšnim osebam zagotovljeno omejeno delovno pravno varstvo. Ekonomsko odvisnim osebam je tako zagotovljeno varstvo v posameznih določbah ZDR-1, ki govorijo o:
- prepovedi diskriminacije,
- zagotavljanju minimalnih odpovednih rokov,
- neutemeljenih odpovednih razlogih,
- zagotavljanju plačila za delo ter
- uveljavljanju odškodninske odgovornosti.
To pomeni, da bo ekonomsko odvisna oseba imela določene pravice, vendar le zakonsko naštete: zanjo se uporabljajo določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, minimalnih odpovednih rokih, prepovedi odpovedi iz neutemeljenih razlogov, plačilu za delo in odškodninski odgovornosti, ne pa celotno delovno pravo.
Ekonomsko odvisni osebi naročnik pogodbe o sodelovanju ne sme odpovedati iz neutemeljenih odpovednih razlogov (uporabljajo se določbe ZDR-1 o prepovedi odpovedi v takih primerih) in mora upoštevati minimalne odpovedne roke po ZDR-1. Ekonomsko odvisna oseba lahko pravice v primeru kršitev uveljavlja pri pristojnem sodišču.
Uporaba določb zakona o ekonomsko odvisnih osebah
Določbe 213. in 214. člena ZDR-1, ki govorijo o ekonomsko odvisnih osebah, se uporabljajo od uveljavitve ZDR-1, torej od 12. 4. 2013, do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb. Posebnega zakona o delu in varstvu ekonomsko odvisnih oseb ZDR-1 doslej ni nadomestil, zato te osebe še vedno varujeta 213. in 214. člen ZDR-1 (223. člen ZDR-1).
Vsekakor pa opisana pravica ni avtomatska, saj je pogoj za pridobitev naštetih pravic ta, da ekonomsko odvisna oseba po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvesti naročnika, od katerega je ekonomsko odvisna, o pogojih, pod katerimi deluje, in sicer tako, da naročniku posreduje vsa dokazila in informacije, potrebne za presojo vprašanja obstoja ekonomske odvisnosti.
Ekonomsko odvisne osebe po ZDR-1 na kratko
Zakon o delovnih razmerjih ekonomsko odvisno osebo ne šteje za delavca, ji pa zagotavlja omejeno delovno pravno varstvo. Pogoji in pravice so zbrani v tabeli (213. in 214. člen ZDR-1).
| Vprašanje | Kaj določa ZDR-1 |
|---|---|
| Kdo je ekonomsko odvisna oseba | samozaposlena oseba, ki na podlagi pogodbe civilnega prava osebno, za plačilo, samostojno in dlje časa opravlja delo ter sama ne zaposluje delavcev |
| Kdaj gre za ekonomsko odvisnost | oseba najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobi od istega naročnika |
| Katero varstvo velja | prepoved diskriminacije, minimalni odpovedni roki, prepoved odpovedi iz neutemeljenih razlogov, plačilo za delo, odškodninska odgovornost |
| Kaj mora storiti oseba | po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta obvestiti naročnika o pogojih, v katerih deluje, in mu posredovati dokazila |
| Do kdaj veljata 213. in 214. člen | do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb (223. člen) |
Varstvo torej ni samodejno: brez obvestila naročniku oseba do omejenega varstva ni upravičena. Besedilo zakona je v Uradnem listu RS (izvirno besedilo).
Pogosta vprašanja
Kako postanem ekonomsko odvisna oseba po ZDR-1?
Status ni avtomatičen. Po vsakem koledarskem ali poslovnem letu morate naročnika, od katerega ste ekonomsko odvisni, obvestiti o pogojih dela (zakon oblike ne predpisuje, zaradi dokazovanja pa je priporočljivo pisno) in mu predložiti dokazila o obstoju ekonomske odvisnosti.
Katere pravice ima ekonomsko odvisna oseba?
Omejeno delovnopravno varstvo: prepoved diskriminacije, minimalne odpovedne roke, varstvo pred neutemeljeno odpovedjo, zagotovljeno plačilo za pogodbeno dogovorjeno delo, ki je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost prevzetega dela (ob upoštevanju kolektivne pogodbe in splošnih aktov, ki zavezujejo naročnika, ter obveznosti plačila davkov in prispevkov) in možnost uveljavljanja odškodninske odgovornosti.
Ali je za status ekonomsko odvisne osebe dovolj, da izpolnjujem pogoj 80 %?
Ne. Poleg dejanske ekonomske odvisnosti (80 % letnih dohodkov od enega naročnika) morate po zaključku vsakega koledarskega ali poslovnega leta naročniku posredovati obvestilo z dokazili in informacijami, potrebnimi za presojo ekonomske odvisnosti; brez tega do omejenega delovno pravnega varstva niste upravičeni (214. člen ZDR-1).
Ali ekonomsko odvisna oseba lahko zaposluje delavce?
Ne. Po opredelitvi v 213. členu ZDR-1 ekonomsko odvisna oseba sama ne zaposluje delavcev, delo pa opravlja osebno in samostojno na podlagi pogodbe civilnega prava.
Ali je ekonomsko odvisna oseba po ZDR-1 delavec?
Ne. Zakon ji zagotavlja le omejeno delovno pravno varstvo (214. člen ZDR-1), ki zajema prepoved diskriminacije, minimalne odpovedne roke, prepoved odpovedi iz neutemeljenih razlogov, plačilo za delo in odškodninsko odgovornost.
Do kdaj veljata 213. in 214. člen ZDR-1?
Do uveljavitve zakona, ki bo urejal delo in varstvo ekonomsko odvisnih oseb (223. člen ZDR-1). Do takrat se za te osebe uporabljata ta dva člena.
Sorodne vsebine
Avtorica članka je Polona Kresnik, dipl. organizator – manager, BAZA DELA d.o.o.
