Prenos s.p. na družinskega člana (espies, Adobe Stock)
Prenos s.p. na družinskega člana je lahko davčno nevtralen, če so izpolnjeni zakonski pogoji.

Prenos podjetja na podjetnika prevzemnika (družinskega člana) ureja Zakon o gospodarskih družbah. Podjetnik lahko prenese podjetje na drugo fizično osebo. S prenosom preidejo na podjetnika prevzemnika tako podjetje, kot tudi vse pravice in obveznosti v zvezi s podjetjem, kar pomeni, da podjetnik prevzemnik kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem podjetnika.
Preberite tudi: Prenos s.p. na podjetnika prevzemnika >>
Prenos podjetja se opravi s pogodbo o prenosu podjetja, ki mora biti sestavljena v obliki notarskega zapisa in mora vsebovati podatke o podjetju (firmo in sedež podjetja), morebitno izrecno soglasje glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika in morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja, izjavo o prenosu podjetja in pa navedbo vrednosti podjetja. Zakon objave namere o prenosu ne zahteva, vendar upnike in stranke o spremembi nosilca dejavnosti vseeno pravočasno obvestite, saj podjetnik prevzemnik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem.
Podjetnik prevzemnik je dolžan vložiti prijavo za vpis prenosa podjetja pri AJPES-u, predlogu za vpis prenosa podjetja pa mora priložiti tudi pogodbo o prenosu podjetja. AJPES potem vpiše podjetnika prevzemnika v Poslovni register in po uradni dolžnosti izbriše iz njega podjetnika, ki je prenesel svoje podjetje na prevzemnika. Z vpisom prenosa podjetja v Poslovni register Slovenije podjetnik preneha opravljati svojo dejavnost, podjetje podjetnika pa v skladu s pogodbo o prenosu podjetja preide na podjetnika prevzemnika.
Možno je opraviti tudi samo prenos dela podjetja na družinskega člana. Postopek je podoben kot pri prenosu celotnega podjetja, le, da v tem primeru v pogodbi o prenosu podjetja ni potrebno priložiti izrecnega soglasja glede uporabe imena in priimka podjetnika v firmi podjetnika prevzemnika ter morebitno izrecno soglasje glede uporabe matične številke podjetja. Samo po sebi se razume, da v tem primeru AJPES ne izbriše podjetnika iz Poslovnega registra po uradni dolžnosti, saj podjetnik z delnim prenosom podjetja ne preneha opravljati dejavnosti.
Prenos podjetja na družinskega člana je lahko davčno nevtralen, vendar le, če so izpolnjeni pogoji iz 51. člena ZDoh-2 in je davčna obravnava priglašena pri FURS. To pomeni, da se prenehanje dejavnosti s prenosom podjetja pri ugotavljanju davčne osnove ne šteje za odtujitev oziroma pridobitev sredstev, vendar morajo biti za to izpolnjeni določeni pogoji: podjetnik mora prenehati opravljati dejavnost zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve, podjetje pa mora prevzeti njegov zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek (denimo oče zaradi upokojitve prenese podjetje na hčer). Davčna ugodnost ne velja, če podjetje prevzame oseba, ki ni zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek prenosnika (denimo stric, bratranec ali brat), prav tako ne, če prenos ni posledica smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve.
Preberite tudi: Osebno dopolnilno delo.
Pogoje iz zakona morate izpolnjevati tudi po prenosu. Če v petih letih po prevzemu prevzemnik preneha izpolnjevati pogoje (denimo preneha opravljati dejavnost v Sloveniji), se njegova davčna osnova za leto, v katerem do tega pride, poveča za prihodke, ki se zaradi prenosa niso upoštevali. Prihodki, ki se pri prenosniku niso šteli za prihodke, se v tem primeru obdavčijo kot drugi dohodki fizične osebe, razen če je šlo za prenehanje zaradi smrti. Za to, da se podjetje neobdavčeno prenese na družinskega člana, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 51. člena ZDoh-2 (prenos zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve, prevzemnik je zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek, prevzemnik dejavnost nadaljuje v Sloveniji, prevzame knjigovodske vrednosti in rezervacije), obravnavo pa je treba priglasiti pri FURS:
- prevzemnik mora biti zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek prenosnika in
- prevzemnik mora dejavnost nadaljevati v Sloveniji, pogoje pa mora izpolnjevati tudi v petih letih po prevzemu.

Prenos s.p. na družinskega člana: pogoji za davčno nevtralnost
Prenos s.p. na družinskega člana je davčno nevtralen le, če zakon izrecno dovoljuje, da prenos ne šteje za odtujitev sredstev. Pregledno so pogoji zbrani spodaj.
| Pogoj | Kaj zahteva zakon |
|---|---|
| Razlog prenosa | Smrt, trajna nezmožnost za delo ali upokojitev podjetnika. |
| Prevzemnik | Zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek. |
| Dejavnost | Prevzemnik jo nadaljuje v Sloveniji. |
| Vrednosti | Prevzeta sredstva in obveznosti vrednoti ter amortizira tako, kot bi jih podjetnik, prevzame pa tudi rezervacije. |
| Priglasitev | Obravnavo priglasita prenosnik in prevzemnik na isti vlogi najpozneje do roka za davčni obračun prenosnika (60 dni po prenehanju dejavnosti). |
| Spremljanje | Pet let po prevzemu; ob kršitvi se davčna osnova poveča za neupoštevane prihodke. |
Poleg davčnih pogojev upoštevajte še pravila ZGD-1: pogodba o prenosu mora biti v obliki notarskega zapisa, listine o vrednosti podjetja na dan prijave za vpis ne smejo biti starejše od treh mesecev, kot dan obračuna prenosa pa se šteje bilančni presečni dan.
Pri DDV se prenos podjetja ne šteje za dobavo blaga, prevzemnik pa je za potrebe DDV pravni naslednik prenosnika.
Uradni vir: FURS – dohodnina.

Pogosta vprašanja o prenosu s.p.
Ali je prenos s.p. na otroka samodejno davčno nevtralen?
Ne. Davčno nevtralnost je treba priglasiti pri FURS, prenos pa mora izpolnjevati pogoje iz 51. člena ZDoh-2: podjetnik preneha zaradi smrti, trajne nezmožnosti za delo ali upokojitve, prevzemnik je zakonec, otrok, posvojenec ali pastorek in dejavnost nadaljuje v Sloveniji. Priglasitev podpišeta oba in jo oddata najpozneje do roka za davčni obračun prenosnika.
Ali podjetnik po prenosu odgovarja za dolgove?
Da, če prevzemnik obveznosti, ki so nastale pred vpisom prenosa v Poslovni register Slovenije, ne izpolni, zanje odgovarja prenosnik z vsem svojim premoženjem. Za zastaranje se smiselno uporabljata 133. in 134. člen ZGD-1, torej velja petletni rok (ZGD-1, 72.a člen). Obveznosti iz dohodnine in prispevkov, ki bremenijo prenosnika kot fizično osebo, na prevzemnika ne preidejo (ZDavP-2, 48. člen).
Ali lahko družinskemu članu prenesem samo del podjetja?
Da. Za prenos dela podjetja se smiselno uporablja 72.a člen ZGD-1, vendar brez soglasja za uporabo imena in matične številke, prenosnik pa ostane vpisan v registru, ker dejavnosti ne preneha opravljati (72.b člen). Za davčne namene je del podjetja celota sredstev in obveznosti, ki je s poslovnoorganizacijskega vidika sposobna samostojno poslovati (ZDoh-2, 51. člen).