Ko si del dveh uspešnih (slovenskih) startupov

Avtor Maruša Žibert — 29.01.2016
Komentiraj!
Nedavno smo poročali o startupu Oosm, ki je zmagal na investicijski konferenci Coinvest, za nagrado pa poleg majhne finančne spodbude prejel še tritedenski obisk Silicijeve doline. Dva prepoznavna obraza tega startupa sta tudi soustanovitelja startupa Wineist.
Ko si del dveh uspešnih (slovenskih) startupov

Peter Bruner in Matic Verbančič sta vpeta v dve podjetji. Na sliki sta z ekipo Wineista (Vir slike: Wineist).

O Wineistu, katerega soustanovitelja sta Peter Bruner in Matic Verbančič, ki sta prav tako soustanovitelja startupa Oosm, smo na portalu Mladi podjetnik že pisali.

Paket šestih vinskih vzorcev, ki ponujajo izkušnjo vinske pokušine iz različnih koncev sveta, vse od Nemčije, Španije, Južne Afrike, Italije, v lično oblikovane škatle pa pogosto umestijo tudi slovenska vina, deluje na principu naročnin, podobnem, kot ga poznamo pri slovenskem Flaviarju. Ekipa, ki sodeluje s somelierji, vsak mesec izbere drugo tematiko, tako na primer poleti uvrstijo lahka poletna vina.

Sejmi kot slaba naložba za vinarje

Posebno priložnost dajejo tistim, ki radi raziskujejo nova vina, kot tudi vinarjem (ti z ustvarjalci Wineista stopijo v stik prek spletne strani). »Edina investicija vinarjev je, da nam podarijo vzorce vina. Preizkusimo ga. Vsakega vina ne uvrstimo v paket, zdaj imamo že čakalno vrsto,« razkriva Bruner. Prednost zanje se z vidika promocije skriva predvsem v finančni plati, namreč ob obiskih sejmov in predstavitvah njihovi stroški precej poskočijo - poleg pristojbine, plačila stojnice, nastanitve in prevoznih stroškov, morajo računati še na strošek vina, ki bi ga raztočili povsem brezplačno: »Vemo, da veliko ljudi obiskuje takšne sejme zaradi brezplačnih vin, saj so vstopi na te sejme pogosto brezplačni. Nudijo preprost način, kako spiti veliko vina brezplačno. Resnih strank je tam manj kot 10 odstotkov. Pri nas pa je ravno obratno, resnih strank je nad 90 odstotkov.«

Večina okuševalcev iz angleško govorečih držav

Število tistih, ki se po prejetem paketu in okušanju odločijo še za nakup (večje) steklenice izbranega vina, se razlikuje glede na mesec. V zimskih mesecih je takšnih nakupov več, prav tako pred prazniki, kot je Valentinovo, nekoliko manj pa jih je poleti. »Mesečna konverzacija pozimi je tudi več kot 50-odstotna, poleti okoli 10,« ocenjuje Bruner, ki razkriva še, da vsak teden dodajo okoli 5 odstotkov novih naročnikov. Med rednimi okuševalci njihovih izborov so v večini ženske, teh je več kot polovica, stranke pa prihajajo pravzaprav iz vseh kotičkov sveta. »Večina je iz angleško govorečih držav, v ospredju sta ZDA in Velika Britanija.«

V zadnjih mesecih so izvedli tudi lokalizacijo svoje vinske okušine - ne le s prilagoditvijo na lokalni jezik, strankam so ponudili tudi lokalne načine plačil -, v pomoč pa jim je pri tem tudi t.i. growth hacking. »Raziskujemo, zakaj določena oseba kupi vino in zakaj ne, kdaj se je ustavil proces nakupa. S tem lahko vinarjem damo še boljše podatke, na katerih se njihovo vino bolje prodaja, našim naročnikom pa bi lahko vina še bolj približali,« razloži Bruner, ki doda, da jim bo ravno to omogočila nova investicija.

Z ekipo Wineist, ki ljubiteljem vina vsak mesec postreže z novim presenečenjem, so v iskanju nove investicije. Ta bo, pravi Peter Bruner, težka okoli pol milijona evrov (Vir slike: Wineist).

V pogovorih za pol milijonov evrov težko investicijo

Prvo investicijo, bila je angelska in iz lokalnega okolja, so prejeli lani, o višini pa zaradi pogodbenih pogojev Bruner ne sme spregovoriti. Druga, za katero so že v pogovorih, je podobne višine, kot je bila prva pri startupu Oosm - težka bo pol milijona evrov. Dodatno finančno injekcijo si ekipa, ki se je od začetkov že precej okrepila, obeta še z nastopom na eni od platform za množično investiranje. Gre za platforme, na katerih fizične osebe in podjetja investirajo v podjetja s posojilom, ki pa ga morajo pozneje podjetja vrniti. Med razloge, zakaj se bodo udeležili tovrstnih platform, navaja tudi omejitev pri alkoholu, saj jih nekatere platforme za množično financiranje glede tega omejujejo.

Ena od tovrstnih platform je tudi avstrijska platforma Conda, ki bi morala po prvotnih načrtih zaživeti že novembra lani, a bo predvidoma zaživela v prvih mesecih letošnjega leta. »Čakamo še zadnje odgovore lokalnih institucij,« razkriva Rok Starič, eden od članov slovenske ekipe Conda. »Naša stran je že pripravljena, radi pa bi, da imamo urejene stvari tudi z institucijami. Gre namreč za prvo platformo, ki bo na voljo v Sloveniji, zato je nujno razumevanje delovanje le-te. Tudi drugod po Evropi je podobno. V vsaki državi se lokalnim institucijam predloži celotno dokumentacijo, da ni potem sprenevedanj z ene ali druge strani, da kdo od členov verige ni bil s čim seznanjen. Želimo igrati po pravilih,« dodaja.

Iščite sodelavce, ki razmišljajo podobno kot vi

Bruner in Verbančič sta, kot omenjeno, vpeta kar v dve podjetji. Prijatelja, ki sta znanca iz časov študija, na izmenjavi v tujini pa sta se začela tudi družiti, sta sicer prisotna v obeh, a ne za polni delovni čas, temveč kot svetovalca. »Tako, kot pravi Richard Branson, ki ima registriranih več kot tisoč podjetij - sodelovati moraš z ekipami, ki jim lahko zaupaš. Midva kot soustanovitelja obeh podjetij imava veliko zaupanje v ljudi, s katerimi sodelujeva. Vedno moraš iskati takšne, ki razmišljajo podobno, kot razmišljaš sam. Potem je managiranje podjetja precej lažje,« je (vsaj eno) skrivnost svojega uspeha z nami delil Bruner.

shranjeno pod: ,
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice