Odgovor strokovnjaka: Kaj je spregled pravne osebe?

Avtor Jure Mercina — 22.08.2011
Komentiraj!
V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo dotaknili teme spregleda pravne osebe. Potreba po uzakonitvi instituta je posledica primerov, ko so družbeniki pravno osebo zlorabili za svoje osebne namene in s tem oškodovali tretje osebe.
Odgovor strokovnjaka: Kaj je spregled pravne osebe?

Odgovor strokovnjaka: Kaj je spregled pravne osebe? (Slika: sxc.hu)

Če smo bolj natančni, je bolj pravilen pojem spregled pravne osebnosti, ki ga uporablja tudi zakon. Sam institut najlažje predstavimo kot izjemo od pravila, da družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe.

Potreba po uzakonitvi te izjeme je posledica primerov, ko so družbeniki pravno osebo zlorabili za svoje osebne namene in s tem oškodovali tretje osebe. Ker je spregled pravne osebnosti izjema od splošnega pravila, jo je mogoče uporabiti zgolj ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Spregled pravne osebnosti ureja 8. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Družbeniki so lahko odgovorni za obveznosti družbe v naslednjih situacijah:

  • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za to, da bi dosegli cilj, ki je zanje kot posameznike prepovedan,
  • če so družbo kot pravno osebo zlorabili za oškodovanje svojih ali njenih upnikov,
  • če so v nasprotju z zakonom ravnali s premoženjem družbe kot pravne osebe kot s svojim lastnim premoženjem, ali
  • če so v svojo korist ali v korist druge osebe zmanjšali premoženje družbe, čeprav so vedeli ali bi morali vedeti, da ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Oseba, ki želi uveljavljati spregled pravne osebnosti, mora na sodišču dokazati, da je izpolnjen eden od zgoraj navedenih pogojev. Za odgovornosti družbenika pa ne zadošča zgolj objektivna ugotovitev, da je prišlo do zmanjšanja premoženja družbe v korist družbenika ali tretje osebe, ampak je potrebno dokazati tudi zavedanje oziroma dolžnost zavedanja družbenika, da zaradi zmanjšanja premoženja družbe ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam.

Ker zakonska definicija dopušča precej široko razlago, so v nadaljevanju predstavljena nekatera zanimivejša stališča sodne prakse. Do spregleda pravne osebnosti tako ne pride, če je družbenik prisiljen v poslovne odločitve, npr. v zmanjšanje in prenos poslovanja zaradi tega, ker partnerji prekinejo sodelovanje z družbo in zato pride do zmanjšanja razpoložljivih sredstev družbe iz objektivnih razlogov.

V skladu s sodno prakso pa za obveznost družbe ne odgovarja zgolj tisti družbenik, ki je družbo zlorabil, ampak tudi »pasivni družbeniki«, ki so z opustitvami dolžnega ravnanja prispevali k nastanku protipravnega stanja. Kot zlorabo družbe je na primer sodišče definiralo prenehanje poslovanja družbe in prenos poslovanja na drugo osebo, brž ko bi morala družba odplačati svoje dolgove. Vendar pa pogoji za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti niso izpolnjeni, če ni ugotovljeno, da je družba odklonila upniku izpolnitev svoje obveznosti.

Preberite tudi: Spregled pravne osebnosti.

VIRI:

  • Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS št. 42/2006, s spremembami indopolnitvami)
  • Sodstvo Republike Slovenije.
comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!