Pasti podjemne pogodbe

Avtor Boštjan J. Turk — 28.02.2012
Komentiraj!
V spominu mi je ostal mlajši podjetnik s štajerskega konca, katerega poslovni načrti so razkrivali njegovo megalomansko naravo. Ker poznam kar nekaj podjetnikov s »totega« konca, sem hitro presodil, da je tipičen predstavnik hiperaktivnih poslovnežev z velikimi očmi z vzhoda Slovenije.
Pasti podjemne pogodbe

Pasti podjemne pogodbe (Vir slike: sxc.hu)

Njegovi načrti so mi bili sicer všeč. Planiral je, da bo odprl podjetje, ki se bo ukvarjalo z nekakšno »multilateralno« izposojo osebnih vozil (koncept je bil zamišljen tako, da bi vsak lastnik avtomobila, ki bi se včlanil v nekakšen »klub«, lahko posojal svoje vozilo komur koli in kadar koli). Ker pa ni mogel iz svoje megalomanske kože, se je odločil, da bo poleg velikega parkirišča, kjer naj bi se nahajali ti avtomobili, kupil še poslovne prostore, ki jih je nameraval renovirati in jih opremiti z najnovejšim pohištvom.

Pri banki je najel kredit in se krepko zadolžil. Odplačevanje kredita mu niti ni povzročalo težav – na te je naletel tam, kjer je najmanj pričakoval – pri obrtnikih, ki jih je najel za obnovo poslovnih prostorov. Le-te je sicer kupil relativno poceni, so pa bili zato potrebni temeljite obnove.

Tako je poklical nekega znanca, ki je imel obrtniški s. p. in je na pogodbeni osnovi zaposloval nekaj obrtnikov.Prosil ga je, naj dela končajo čim prej, saj se mu je z začetkom poslovanja zaradi visokega kredita, ki ga je moral odplačevati, zelo mudilo. No, fantje so dela res opravili v pogodbeno dogovorjenem roku in štajerski podjetnik jim je – zadovoljen zaradi njihove ekspeditivnosti – brez problemov izplačal dogovorjeno plačilo.

Prej kot v dveh tednih je ugotovil, da so bila dela opravljena zelo malomarno. Voda v sanitarijah je puščala na več mestih, parket v pisarnah se je dvigal, električni kabli so bili položeni neprofesionalno, parkirišče je bilo le delno asfaltirano in še in še. Znanec je bil besen kot ris - poklical je nekega odvetnika, ki mu je zagotovil naj ne skrbi, saj kolega obrtnik odgovarja za slabo opravljena dela v skladu s pravili obligacijskega zakonika o jamčevanju za skrite napake.

A zadeva ni bila tako enostavna. Odvetnik namreč ni vedel, da je štajerski podjetnik zamudil rok za pisno obvestilo o ugotovljenih napakah, saj se je – nevešč pravnih pravil – z obrtnikom o njih pogovarjal le po telefonu. Pisno obvestilo o napakah pa je pomemben, nujen pogoj za uspešno uveljavljanje skritih napak pri podjemni pogodbi. Izvajalec namreč za skrite napake ne odgovarja (več), če ga naročnik o napakah, ki jih je opazil, ne obvesti v enem mesecu od tedaj, ko jih je opazil.

Ob tem se ni ustavil. Niti pomisliti ni hotel na to, da bo ostal brez pravičnega zadoščenja, potem, ko so ga obrtniki takole "okrog prinesli", čeprav jim je plačal za njihovo delo vse do zadnjega centa. Vztrajal je, da procesna pomanjkljivost v obliki uradnega obvestila glede skritih napak pri vsej zadevi pač ne more biti edina merodajna.

Zoper obrtniško firmo je vložil tožbo na sodišče, v kateri je med drugim navedel, da so delavci ves čas vedeli za napake, pa mu o njih niso povedali in, da zato zanj enomesečni rok za obvestilo o napaki ne bi smel veljati. Po hudih mukah je vendarle uspel, sodišče mu je dalo prav in obrtniška firma mu je morala zaradi hudih napak, ki so si jih privoščili delavci te firme, plačati kar zajetno odškodnino.

Primer dokazuje, kako pomembno se je pri podjemni pogodbi držati pravil in rokov glede grajanja napak. Pravila o podjemni pogodbi (pogodbi o delu) se namreč lahko uporabijo tudi za nekatere umske, intelektualne storitve (denimo za izdelavo spletne strani, za prevod strokovnega besedila iz tujega jezika, tudi za poslovno svetovanje). Pri takih storitvah so pravila za grajanje napak običajno še strožja, saj pri njih težko govorimo o skritih napakah, ampak gre večinoma za očitne napake.

Preberite tudi: Podjemna ali avtorska pogodba.

Pri teh mora namreč naročnik izvršeno delo pregledati brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti podjemnika. Če naročnik na podjemnikovo zahtevo, da naj ta pregleda in prevzame izvršeno delo, tega ne stori, se namreč šteje, da je delo prevzeto, po pregledu in prevzemu opravljenega dela pa podjemnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu.

Izjema nastopi le, če je podjemnik za napake vedel, pa jih naročniku ni pokazal, kot smo nazorno videli zgoraj.

comments powered by Disqus
Prijavi se na e-novice!
Najbolj brane novice