Mali junaki – personalizirane knjige za otroke (Vir: osebni arhiv)
Začetek zgodbe o Malih junakih sega v leto 2013. Takrat sta ustanovitelja Mic Melanšek in Rado Daradan začela razmišljati o tem, da bi ubrala svojo lastno karierno pot. Bila sta sodelavca v korporaciji, ki se ukvarja s prodajo oblačil. Tovrstno delo jima ni bilo preveč blizu. Želela sta početi nekaj bolj oprijemljivega, nekaj, s čimer bi širila pozitivno energijo. V igri je bilo nekaj idej, na koncu je zmagala tista o personaliziranih knjigah za otroke.
O ideji sta veliko razpravljala in koncept čedalje bolj natančno zasnovala. Vstop v podjetništvo je bil precej nestrukturiran. Nista se lotila pisanja poslovnega načrta in opravljanja raziskav. Informacije, ki sta jih potrebovala na začetku, sta našla na spletu.
O Malih junakih smo sicer prvi prispevek napisali že leta 2015. Preden sta se Mic in Rado odločila za najem poslovnih prostorov, sta delo opravljala v MP coworkingu. Leta 2016 so se Mali junaki udeležili izbora Mladi podjetnik leta in se uvrstili v finale. Preverili smo, kakšna je zdajšnja slika poslovanja podjetja, kateri trgi so že osvojeni in kakšni so načrti za v prihodnje.
Kakšna je bila podoba podjetja na samem začetku poslovanja in kako izgleda zdaj, po šestih letih?
Mic: Začela sva sama in v tistem času nisva imela niti pisarne. Takrat sva živela na različnih koncih sveta; jaz v tujini, Rado pa v Sloveniji. V to nisva šla na vse ali nič, saj sva takrat ob tem delala še druge stvari. Še nekaj časa po ustanovitvi podjetja si namreč nisva izplačevala plač. V tem sprva nisva videla posla, ampak dobro idejo. Rekla sva si: Dajva iz tega ustvariti nekaj dobrega na dolgi rok.
V kasnejših fazah sva najela coworking pri Zavodu mladi podjetnik. Ko smo rastli in se začeli spogledovati s tujimi trgi, se je pojavila potreba po dodatnih kadrih. Preselili smo se v pisarno v centru Ljubljane, ki pa je pri 15 zaposlenih kmalu postala premajhna. Zato smo se morali preseliti v večjo. Zdaj nas je 100 in imamo pisarne na tej lokaciji.
V podjetju je trenutno 100 zaposlenih, delujejo na 6 trgih (vir: osebni arhiv)
Koliko različnih knjig je trenutno v ponudbi?
Mic: Kar se tiče števila knjig je tako. Ne obnašamo se kot klasičen založnik, ki želi izdati čim več knjig, da pokrije čim več skupin ljudi. Namen je izdati eno dobro, kar lahko traja od pol do enega leta.
Pomembna nam je ideja, vizija zgodbe. Želimo narediti dobro knjigo, ki bo nagovarjala ljudi.
Poudarek je torej na kvaliteti…
Mic: Ja. In da so ideje naše; da si mi izmislimo zgodbo in jo privedemo od ideje do končnega produkta. Trenutno imamo v ponudbi okoli 20 knjig, odvisno od posameznega trga.
Katere so prednosti knjig za otroke v vaši ponudbi pred običajnimi in kakšne so njihove cene?
Rado: Seveda so take knjige dražje od običajnih. V trgovini lahko kupiš Disneyevo knjigo za 5 evrov. Vendar mi ne ponujamo knjig. Delamo produkt, ki je v obliki knjige. Še vedno moramo skrbeti za vrhunska besedila in ilustracije, ampak to ni vse. Ne gre le za izbiro imena in videza glavnega junaka.
Pri določenih knjigah lahko izbiraš med različnimi poklici in prihodnostmi, ki čakajo otroka. S tem poveš, kako vidiš otroka oziroma kaj si želiš zanj. Ne gre le za tehnično, ampak tudi za čustveno personalizacijo.
Vsaka knjiga se natisne le enkrat, zveže le enkrat, se zapakira in pošlje do stranke. Ni mogoče, da bi bili dve enaki knjigi na svetu. Zato so te razlike v ceni.
Cene knjig se gibajo med 25 in 39 evrov.
Na katerih trgih ste prisotni in v katerih državah je po tovrstnih knjigah največ povpraševanja?
Rado: Trenutno smo prisotni na šestih trgih. Začeli smo v Sloveniji, ki zdaj predstavlja manj kot 2 % trga. Največja trga sta Amerika in Nemčija. Prisotni smo še v Italiji, Avstriji in Franciji.
Zadovoljstvo strank s personaliziranimi knjigami je praktično stoodstotno (Vir: osebni arhiv)
Kako ste se lotili vstopa na tuje trge?
Rado: Sprva smo zgolj prevedli obstoječe knjige, kar ni obrodilo sadov. Nismo se dovolj posvečali samemu konceptu, produktu. Na začetku smo celoten koncept prepustili pisateljem in ilustratorjem. Nato smo spremenili način razmišljanja in princip ustvarjanja take knjige.
Zdaj je zgodba obratna. Točno vemo, kaj želimo narediti. Pripravimo koncept in opredelimo osnovne ideje. Šele ko so stvari dodelane, v zgodbo pripeljemo avtorja in ilustratorja.
Kako se lotevate marketinga? Je pristop enoten za vse države ali se razlikuje glede na posamezen trg?
Mic: V določeni meri je univerzalen; cilj je čim več produktov spraviti do končnih porabnikov. Še vedno smo mlado podjetje in delati moramo na tem, da se predstavimo vsem potencialnim kupcem.
V prvih mesecih vstopa na nov trg se poslužujemo naslednjih metod: ponudba cenovno ugodnejših produktov, sodelovanje s širokim krogom vplivnežev, izvedba nagradnih iger. Bistvo je, da naše knjige zaokrožijo med ljudmi.
Prepričani smo, da je zadovoljstvo stranke, ki v roke dobi našo knjigo, praktično stoprocentno. To dokazujejo tudi statistični podatki. Reklamacije se pojavljajo le v primeru nepravočasne dostave ali pa če se knjiga med dostavo fizično poškoduje.
Na vseh trgih, kjer smo prisotni, smo vodilni ali med prvima dvema. Ne delamo za dobiček in z namenom, naj bi bilo podjetje za vsako ceno čim več vredno. Pomembno nam je, da so ljudje srečni. Učinki niso vidni čez noč, so pa zato bolj oprijemljivi in na dolgi rok.
S kom vse sodelujete pri izdelavi knjig? Zasledila sem, da so v igri tudi znani slovenski avtorji (Desa Muck, Feri Lainšček, Žiga Gombač)…
Rado: Sodelujemo s tiskarnami in z logistično službo. To so edini poslovni partnerji, ki izvajajo storitve, na katere nimamo vpliva. Mi lahko povemo svoje želje, vendar je končna izvedba v njihovih rokah.
Vse ostalo delamo znotraj hiše. V večji meri delamo s tujimi kot z domačimi avtorji. Pogosto najdemo na določenem trgu lokalnega avtorja in sodelujemo z njimi, če je njegovo ime prepoznavno.
V Sloveniji imamo Ferija Lainščka, Žiga Gombača in Deso Muck. Najprej smo mislili, da so imena avtorjev ključnega pomena. Vendar če enako knjigo izdaš v Nemčiji, ta imena ne pomagajo, ker jih nihče ne pozna.
Ko smo šli v tujino, smo začeli v večji meri razmišljati o tem, kaj ta produkt sploh je in kaj želimo povedati z njim. Kako se bo ob njem počutil otrok, kako njegova mama, ko mu bo brala? Kako bo ta knjiga zgledala, če je bo kdo fotografiral in objavil na spletu? Zdaj nam je ključnega pomena, da je avtor mojster besede in ilustrator sposoben delati digitalnem svetu. Tako lahko izdelamo ultimativno personalizirano izkušnjo.
Mic in Rado, ustanovitelja podjetja Mali junaki (Vir: osebni arhiv)
S katerimi izzivi se spopadate v zadnjem času in kako jih rešujete?
Mic: Izzivi se pojavljajo na dnevni bazi. Trenutno je največji, kako glede na hitro rast podjetja ohraniti agilnost, kreativnost. Z rastjo podjetja se procesi upočasnijo. V igri je toliko več projektov, ljudi in mnenj.
Velik poudarek dajemo temu, da so pravi ljudje na pravih delovnih mestih. V povezavi s tem so problem kadri. Postavili smo si zelo visok mejnik, želimo imeti najboljši kader. Potrebujemo ljudi, ki so najboljši v tem, kar počnejo. Ni samoumevno, da boš take ljudi dobil.
Ko si prišla, si rekla, da imamo v podjetju dobro vzdušje. To je zelo pomembno. Plače so. Vedno moraš najti sredstva, da jih zagotoviš. Dobro vzdušje, ko prideš na delo, pa ni tako samoumevno. Na tem je treba nenehno delati.
Rado: Zdi se nam zelo pomembno, da imamo kreativno, stabilno in zabavno okolje. Da se tukaj vsi dobro počutimo in da vsak najde v delu izzive, ki mu lahko pomagajo pri karierni rasti.
Mic: Ne smemo pa enačiti tega, da smo kreativno podjetje s tem, da je vse razpuščeno. Tudi znotraj kreative morajo biti pravila. Ljudem moraš povedati, kaj je dobro in kaj ne. Znotraj postavljenih pravil pa jim pustiš, da ustvarjajo.
Kakšni so načrti za prihodnost? Katere trge še nameravate pokriti?
Mic: V letošnjem letu se bomo osredotočili na obstoječe trge. V Ameriko smo prišli pred manj kot pol leta in ta nam predstavlja velik izziv. Prehitro in nesmotrno bi bilo, da bi se zdaj na silo širili. Najprej se moramo zaradi rasti, ki smo jo dosegli, postaviti na stabilnejše temelje.
Poskrbeti bo treba za boljšo optimizacijo spletne strani; da bi zdržala toliko uporabnikov, kot jih imamo v največji sezoni. Pravilno je treba razporediti oddelke in dati prave ljudi na prave položaje. Postaviti si moramo trdno bazo zunanjih partnerjev. Pripravljamo se na to, da bomo tudi čez 10 let uspešno delovali v obstoječih državah.
Vizija je, da bi do konca leta 2020 pokrili še Kanado ter ostale angleško govoreče države kot sta Velika Britanija in Avstralija. V načrtu je tudi Španija in druge špansko govoreče države po svetu.
Treba pa je vedeti, da vsak nov trg pomeni toliko več vseh resursov; financ, zaposlenih. Vsak nov trg terja vedno več; več knjig, višja pričakovanja.
