Kako je sestavljena plača? (Vir slike: Pixabay.com)
Kako je sestavljena plača, je za delodajalce in zaposlene ključno vprašanje: plačilo za delo sestavljajo plača v denarni obliki in morebitna druga plačila, določena v kolektivni pogodbi in pogodbi o zaposlitvi. V nadaljevanju so predstavljene vse postavke plače in strošek zaposlenega za delodajalca.
A. Plačilo za delo: kako je sestavljena plača
Oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo. Plačilo za delo sestavlja plača, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če so slednja določena v kolektivni pogodbi (npr. v naravi).
Pri izplačilu mora delodajalec upoštevati minimum – minimalno plačo, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Plačo lahko v nadaljevanju razdelimo na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost ter nekatere dodatke. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Imate vprašanja? Pridite na MP svetovanje in razjasnili vam bomo vse nejasnosti. Svetovanje je v celoti prilagojeno vašim potrebam. Imamo širok spekter znanja, ki ga črpamo iz naših desetletnih izkušenj.
1. Osnovna plača
Ta predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t.i. izhodiščna plača).
2. Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost
Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je potrebno opozoriti še na to, da sta dodatek za delovno uspešnost ter dodatek za poslovno uspešnost variabilna (odvisna od uspešnosti zaposlenega oziroma podjetja kot celote), medtem ko je višina dodatkov v nadaljevanju fiksna.
3. Dodatki za posebne pogoje dela
Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.
4. Dodatek za delovno dobo
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti in v veliki večini primerov znaša 0,5% od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.
5. Povračilo stroškov v zvezi z delom
Povračilo stroškov v zvezi z delom predstavlja samostojno celoto in ni vključeno v plačilo za delo. Posledično se tudi ne vključuje v osnovo za odmero davka in socialnih prispevkov do višin, predpisanih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov v zvezi s delom. V skladu z zakonom mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov:
- za prehrano med delom,
- za prevoz na delo in z dela,
- povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Minimalne višine povračil stroškov so opredeljene v kolektivnih pogodbah s splošno veljavnostjo.
6. Regres
Vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres najmanj v višini ene minimalne plače. Regres se izplačuje enkrat letno, najkasneje do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
7. Minimalna plača
Minimalna plača je najnižja z zakonom predpisana plača, ki jo lahko prejema delavec, če pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas. V primeru krajšega delovnega časa, delavcu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.
Minimalna plača od 1.1.2020 zajema samo še osnovno plačo delavca za določen mesec. Pred tem je bil v minimalno plačo vštet tudi del plače za delovno uspešnost, plačilo za poslovno uspešnost ter dodatki, ki pripadajo plači, v primeru kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi pa tudi plačilo za poslovno uspešnost. Hkrati je bila uveljavljena tudi minimalna osnova za obračun prispevkov za socialno varnost, in sicer od 60 % povprečne letne plače, preračunane na mesec. Ta formula za izračun minimalne plače velja od 1. 1. 2020 dalje.
V minimalno plačo prav tako ni možno vštevati tudi povračil stroškov, ki jih je delodajalec dolžan izplačati delavcu (povračilo stroškov za prehrano med delom, za prevoz na delo in z dela, stroškov na službenem potovanju), kot tudi ne drugih prejemkov iz delovnega razmerja (regres za letni dopust, odpravnine, jubilejne nagrade).
Minimalna plača od januarja 2026 dalje znaša 1.481,88 evrov bruto – zgodovinsko najvišji dvig, +15,97 % glede na leto 2025, prvič v zgodovini pa neto znesek presega 1.000 evrov.
V posameznih kolektivnih pogodbah je lahko določen višji znesek minimalne plače.
8. Izhodiščna plača
Izhodiščna plača je najnižji znesek plače, ki ga lahko prejme delavec glede na stopnjo njegove izobrazbe. Njena višina je določena v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.
9. Neto plača
Neto plača je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki idr.).
10. Osnovna bruto plača
Osnovna bruto plača je osnovna plača, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi brez upoštevanja dodatkov.
11. Bruto bruto plača
Bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (16,10 %) ter povračilo stroškov v zvezi s delom (prevoz, prehrana, dodatki idr.).
B. Kalkulacija plače
Za lažjo ponazoritev je v spodnji tabeli pripravljena informativna splošna (brez upoštevanja dodatkov in povračil stroškov v zvezi z delom) kalkulacija neto, bruto ter bruto bruto plače za naslednje višine plač:
- plača 1: bruto minimalna plača 1.481,88 evrov (podatek za leto 2026),
- plača 2: bruto plača 2.000,00 evrov,
- plača 3: bruto plača 4.000,00 evrov.
| Stopnja | Primer 1 | Primer 2 | Primer 3 | |
|---|---|---|---|---|
| Bruto plača | 1.481,88 | 2.000,00 | 4.000,00 | |
| Osnova za obračun davkov in prispevkov | 1.481,88 | 2.000,00 | 4.000,00 | |
| Prispevki za PIZ | 15,50 % | 229,69 | 310,00 | 620,00 |
| Prispevki za zdravstvo | 6,36 % | 94,25 | 127,20 | 254,40 |
| Prispevki za zaposlovanje | 0,14 % | 2,07 | 2,80 | 5,60 |
| Prispevki za starševsko varstvo | 0,10 % | 1,48 | 2,00 | 4,00 |
| Socialni prispevki iz bruto plače | 22,10 % | 327,50 | 442,00 | 884,00 |
| Splošna olajšava (mesečno)* | 462,66 | 462,66 | 462,66 | |
| Olajšava za vzdrževane družinske člane | / | / | / | |
| Osnova za dohodnino | 691,72 | 1.095,34 | 2.653,34 | |
| Akontacija dohodnine | 110,68 | 203,78 | 627,80 | |
| Neto plača | 1.043,70 | 1.354,22 | 2.488,20 | |
| Prispevki delodajalca za PIZ | 8,85 % | 131,15 | 177,00 | 354,00 |
| Prispevki delodajalca za zdravstvo | 6,56 % | 97,21 | 131,20 | 262,40 |
| Prispevki delodajalca za zaposlovanje | 0,06 % | 0,89 | 1,20 | 2,40 |
| Prispevek delodajalca za poškodbe | 0,53 % | 7,85 | 10,60 | 21,20 |
| Prispevek delodajalca za starševsko varstvo | 0,10 % | 1,48 | 2,00 | 4,00 |
| Prispevki delodajalca na plačo skupaj | 16,10 % | 238,58 | 322,00 | 644,00 |
| Bruto bruto plača – celotni strošek delodajalca** | 1.720,46 | 2.322,00 | 4.644,00 |
* Upoštevana je standardna splošna olajšava (462,66 evrov mesečno za leto 2026). Pri nižjih dohodkih (kot je Primer 1) lahko velja tudi povečana splošna olajšava, zato je za natančen osebni izračun priporočljivo uporabiti FURS-ov pripomoček za izračun splošne olajšave. Vsi zneski v tabeli so v evrih.
** Povračila stroškov v zvezi z delom niso upoštevana.
Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.
C. Strošek zaposlenega v enem letu
V zgornji tabeli ste si lahko ogledali, kakšen strošek za delodajalca zaposleni predstavlja v enem mesecu. Pripravili pa smo tudi članek, v katerem smo razjasnili, kakšen strošek zaposleni predstavlja skozi celotno leto.
Preberite članek in poiščite odgovor: Koliko nas zaposleni stane v enem letu? >>
Kako je sestavljena plača: pogosta vprašanja
Kako je sestavljena plača?
Plačo sestavljajo osnovna plača, del plače za delovno uspešnost in nekateri dodatki. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Ali mora biti plača vedno v denarni obliki?
Da. Plačilo za delo sestavlja plača, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitna druga plačila (na primer v naravi), če so določena v kolektivni pogodbi.
Kaj pomeni minimalna plača za delodajalca?
Pri izplačilu mora delodajalec upoštevati minimalno plačo, določeno z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca.
Kaj je plačilo za poslovno uspešnost?
Plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.
Kje najdem strošek zaposlenega za delodajalca?
V razdelkih B in C te strani so kalkulacija plače in strošek zaposlenega za delodajalca v enem mesecu ter v enem letu.
