Kako je sestavljena plača?

Veste iz česa je sestavljena plača? Želite zaposliti osebo, pa niste prepričani, kakšen strošek bo zaposlitev predstavljala za vaše podjetje? Ker se v praksi pojavljajo številna vprašanja povezana s plačami, bomo razjasnili pojme povezane s plačilom za delo osebi v delovnem razmerju.
plača in minimalna plača

Kako je sestavljena plača? (Vir slike: Pixabay.com)

A. Plačilo za delo

Oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo. Plačilo za delo sestavlja plača, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če so slednja določena v kolektivni pogodbi (npr. v naravi).

Pri izplačilu mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Plačo lahko v nadaljevanju razdelimo na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost ter nekatere dodatke. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Imate vprašanja? Pridite na MP svetovanje in razjasnili vam bomo vse nejasnosti.

1. Osnovna plača

Ta predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t.i. Izhodiščna plača).

2. Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost

Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je potrebno opozoriti še na to, da sta dodatek za delovno uspešnost ter dodatek za poslovno uspešnost variabilna (odvisna od uspešnosti zaposlenega oziroma podjetja kot celote), medtem ko je višina dodatkov v nadaljevanju fiksna.

3. Dodatki za posebne pogoje dela

Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

4. Dodatek za delovno dobo

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti in v veliki večini primerov znaša 0,5% od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.

5. Povračilo stroškov v zvezi z delom

Povračilo stroškov v zvezi z delom predstavlja samostojno celoto in ni vključeno v plačilo za delo. Posledično se tudi ne vključuje v osnovo za odmero davka in socialnih prispevkov do višin, predpisanih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov v zvezi s delom. V skladu z zakonom mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov:

  •  za prehrano med delom,
    •  za prevoz na delo in z dela,
    •  povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Minimalne višine povračil stroškov so opredeljene v kolektivnih pogodbah s splošno veljavnostjo.

6. Regres

Vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres najmanj v višini ene minimalne plače. Regres se izplačuje enkrat letno, najkasneje do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

7. Minimalna plača

Minimalna plača je najnižja z zakonom predpisana plača, ki jo lahko prejema delavec za delo za polni delovni čas. Če delavec opravlja krajši delovni čas, mu pripada najmanj sorazmerni del minimalne plače.

Minimalna plača zajema:

  • osnovno plačo delavca za določen mesec,
  • del plače za delovno uspešnost in
  • dodatki, ki pripadajo plači.

Minimalna plača od januarja 2017 dalje znaša 804,96 EUR bruto. V posameznih kolektivnih pogodbah je lahko določen višji znesek minimalne plače.

8. Izhodiščna plača

Izhodiščna plača je najnižji znesek plače, ki ga lahko prejme delavec glede na stopnjo njegove izobrazbe. Njena višina je določena v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.

9. Neto plača

Neto plača je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki idr.).

10. Osnovna bruto plača

Osnovna bruto plača je osnovna plača, dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi brez upoštevanja dodatkov.

11. Bruto bruto plača

Bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (16,10 %) ter povračilo stroškov v zvezi s delom  (prevoz, prehrana, dodatki idr.).

B. Kalkulacija plače

Za lažjo ponazoritev je v spodnji tabeli pripravljena informativna splošna (brez upoštevanja dodatkov in povračil stroškov v zvezi z delom) kalkulacija neto, bruto ter bruto bruto plače za naslednje višine plač:

  • plača 1: bruto minimalna plača 790,73 evrov (podatek za leto 2016),
  • plača 2: neto plača 1.000,00 evrov,
  • plača 3: neto plača 2.000,00 evrov.

Stopnja

Primer 1

Primer 2

Primer 3

Bruto plača

790,73

1.498,52

3.464,74

Osnova za obračun davkov in prispevkov

790,73

1.498,52

3.464,74

Prispevki za PIZ

15,50 %

122,56

232,27

537,03

Prispevki za zdravstvo

6,36 %

50,29

95,31

220,26

Prispevki za zaposlovanje

0,14 %

1,11

2,10

4,85

Prispevki za starševsko varstvo

0,10 %

0,79

1,50

3,46

Socialni prispevki iz bruto plače

22,10 %

174,75

331,17

765,71

Splošna olajšava

543,32*

275,23

275,23

Olajšava za vzdrževane družinske člane

/

/

/

Osnova za dohodnino

72,66

892,13

2423,81

Akontacija dohodnine

11,62

167,34

699,03

Neto plača

 

604,36

1.000,00

2.000,00

Prispevki delodajalca za PIZ

8,85 %

69,98

132,62

306,63

Prispevki delodajalca za zdravstvo

6,56 %

51,87

98,30

227,29

Prispevki delodajalca za zaposlovanje

0,06 %

0,47

0,90

2,08

Prispevek delodajalca za poškodbe

0,53 %

4,19

7,94

18,36

Prispevek delodajalca za starševsko varstvo

0,10 %

0,79

1,50

3,46

Prispevki delodajalca na plačo skupaj

16,10 %

127,31

241,26

557,82

Bruto bruto plača – celotni

strošek delodajalca**

 

918,04

1.739,78

4.022,56

* Upoštevana je bila povišana splošna olajšava, vsi zneski so v evrih

** Povračila stroškov v zvezi z delom niso upoštevana.

Preberite tudi: Koliko nas zaposleni stane v enem letu?

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Pravno svetovanje

Pravno svetovanje

Imate v svojem podjetju težave pri sestavljanju in pregledu pogodb? Niste prepričani, če so pogoji uporabe na vaši spletni strani ustrezni? Bi radi izboljšali pogodbo o zaposlitvi, poslovodenju ali ostale pogodbe? Imate težave s kršenjem blagovne znamke? Rešitev je pravno svetovanje. Preberite več >>


Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka vam predstavljamo odgovore na vprašanja: Se zaposliti v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? Katera pogodba je finančno najugodnejša? Preberite več >>

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Katera slovenska podjetja trenutno zaposlujejo?

Iščete zaposlitev? Si želite spremembe? V nadaljevanju predstavljamo seznam slovenskih podjetij, ki iščejo nove okrepitve! Preberite več >>

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

Samostojni podjetnik in odvisno delovno razmerje

V Sloveniji je vse več primerov, ko fizična oseba registrira status samostojnega podjetnika (s.p.), čeprav ima namen delo opravljati le za enega naročnika, v odvisnem razmerju. Preberite več >>

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

Obeta se obvezna zaposlitev prekarnih delavcev!

V Sloveniji se v zadnjih letih srečujemo s porastom atipičnih in prekarnih oblik dela. Kršenja in izigravanja zakonodaje na tem področju je veliko, do sedaj pa delovni inšpektorji niso imeli dovolj velikih pooblastil, da bi lahko ustrezno ukrepali. Preberite več >>

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

Primerjava študentskega dela, dela prek s. p. ter prek avtorske in podjemne pogodbe

V članku si preberite, katere so prednosti in slabosti opravljanja dela prek študentskega servisa, avtorske pogodbe, podjemne pogodbe in s. p. Avtorsko delo ureja Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah RS, podjemno pogodbo pa Obligacijski zakonik RS. Preberite več >>

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Pogodba o zaposlitvi ali pogodba o poslovodenju?

Zaposlitev v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? In predvsem, katera je finančno ugodnejša? Preberite več >>

Kako zaposliti tujca?

Kako zaposliti tujca?

V tem članku bomo predstavili postopek in pogoje pri zaposlitvi tujega delavca. Nekateri tuji delavci v Sloveniji ne potrebujejo posebnega dovoljenja za zaposlitev, saj Evropska unija izrecno zahteva spoštovanje svoboščin kot je na primer prost dostop do trga dela. Preberite več >>

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Pravni in ekonomski vidiki zaposlitve v d.o.o.

Odgovor na vprašanje, kako se pravno in ekonomsko optimalno zaposliti v d.o.o., je večplastno in odvisno od večih dejavnikov. Dejstvo je tudi, da zna biti pravno optimalna zaposlitev pogosto ekonomsko ne-optimalna in obratno. Preberite več >>

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zaposlitev lastnika / direktorja v svojem d.o.o.

Zakon o delovnih razmerjih dovoljuje, da se družbenik, lastnik družbe z omejeno odgovornostjo, ki je hkrati tudi njen zakoniti zastopnik, na primer direktor, v njej zaposli. V tem primeru mora skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto direktorja in preko M1 obrazca na VEM točki prijaviti zavarovalno podlago 001. Preberite več >>

Oznake: , , , ,