Izpostavljeno
MP coworking pod svoje okrilje vabi vse mlade podjetnike, ki želite pospešiti svoje poslovanje v stimulativnem okolju. Pridi na ogled in brezplačno testiraj >>

Kako je sestavljena plača?

Avtor Jure Mercina — 20.02.2011
Komentiraj!
Veste iz česa je sestavljena plača? Želite zaposliti osebo, pa niste prepričani, kakšen strošek bo zaposlitev predstavljala za vaše podjetje? Ker se v praksi pojavljajo številna vprašanja povezana s plačami, bomo razjasnili pojme povezane s plačilom za delo osebi v delovnem razmerju.
Kako je sestavljena plača?

Kako je sestavljena plača? (Vir slike: sxc.hu)

A. Plačilo za delo

Oseba, ki je v delovnem razmerju, mora za svoje delo prejeti plačilo. Plačilo za delo je sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če so slednja določena v kolektivni pogodbi (npr. v naravi).

Pri plači mora delodajalec upoštevati minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo, ki zavezuje delodajalca. Plačo lahko v nadaljevanju razdelimo na osnovno plačo, del plače za delovno uspešnost ter nekatere dodatke. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

1. Osnovna plača

Osnovna plača predstavlja fiksni del plače in se določi glede na zahtevnost dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. V kolektivnih pogodbah po posameznih panogah so lahko predpisane minimalne osnovne plače glede na vrsto dela ali predpisano izobrazbo (t.i. Izhodiščna plača).

2. Dodatek za delovno uspešnost in poslovno uspešnost

Delovna uspešnost delavca se določi upoštevaje gospodarnost, kvaliteto in obseg opravljanja dela, za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi. Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Pri tem je potrebno opozoriti še na to, da sta dodatek za delovno uspešnost ter dodatek za poslovno uspešnost variabilna (odvisna od uspešnosti zaposlenega oziroma podjetja kot celote), medtem ko je višina  dodatkov v nadaljevanju fiksna.

3. Dodatki za posebne pogoje dela

Dodatki se določijo za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo. Višina dodatkov iz prejšnjega odstavka se lahko v kolektivni pogodbi določi v nominalnem znesku ali v odstotku od osnovne plače za polni delovni čas oziroma ustrezne urne postavke.

4. Dodatek za delovno dobo

Delavcu pripada dodatek za delovno dobo. Višina dodatka za delovno dobo se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti in v veliki večini primerov znaša 0,5% od osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe.

5. Povračilo stroškov v zvezi z delom

Povračilo stroškov v zvezi z delom predstavlja samostojno celoto in ni vključeno v plačilo za delo. Posledično se tudi ne vključuje v osnovo za odmero davka in socialnih prispevkov do višin, predpisanih z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov v zvezi s delom. V skladu z zakonom mora delodajalec delavcu zagotoviti povračilo stroškov:

  •  za prehrano med delom,
    •  za prevoz na delo in z dela,
    •  povračilo stroškov, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.

Minimalne višine povračil stroškov so opredeljene v kolektivnih pogodbah s splošno veljavnostjo.

6. Regres

Vsakemu delavcu, ki mu pripada pravica do letnega dopusta, je delodajalec dolžan izplačati regres najmanj v višini ene minimalne plače. Regres se izplačuje enkrat letno, najkasneje do 1. julija tekočega leta. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

7. Minimalna plača

Minimalna plača je najnižja z zakonom predpisana plača, ki jo lahko prejema delavec za delo za polni delovni čas. Minimalna plača od januarja 2014 dalje znaša 789,15 EUR bruto. V posameznih kolektivnih pogodbah je lahko določen višji znesek minimalne plače.

8. Izhodiščna plača

Izhodiščna plača je najnižji znesek plače, ki ga lahko prejme delavec glede na stopnjo njegove izobrazbe. Njena višina je določena v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti.

9. Neto plača

Neto plača je plača, ki jo delavec prejme na svoj transakcijski račun brez upoštevanja povračil stroškov v zvezi z delom (prehrana, prevoz, dodatki idr.).

10. Osnovna bruto plača

Osnovna bruto plača je osnovna plača dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi brez upoštevanja dodatkov.

11. Bruto bruto plača

Bruto bruto plača predstavlja končni strošek delodajalca in vključuje osnovno bruto plačo, h kateri se prištejejo vsi dodatki ter socialni prispevki delodajalca (16,10 %) ter povračilo stroškov v zvezi s delom  (prevoz, prehrana, dodatki idr.).

B. Kalkulacija plače

Za lažjo ponazoritev je v spodnji tabeli pripravljena informativna splošna (brez upoštevanja dodatkov in povračil stroškov v zvezi z delom) kalkulacija neto, bruto ter bruto bruto plače za naslednje višine plač:

  • plača 1: minimalna bruto plača 789,15 evrov (velja od januarja 2014),
  • plača 2: neto plača 1.000,00 evrov,
  • plača 3: neto plača 2.000,00 evrov.

 

Stopnja

Plača 1

Plača 2

Plača 3

Bruto plača

 

789,15

1.498,52

3.464,74

Osnova za obračun davkov in prispevkov

 

789,15

1.498,52

3.464,74

Prispevki za PIZ

15,50 %

122,32

232,27

537,03

Prispevki za zdravstvo

6,36 %

50,19

95,31

220,26

Prispevki za zaposlovanje

0,14 %

1,10

2,10

4,85

Prispevki za starševsko varstvo

0,10 %

0,79

1,50

3,46

Socialni prispevki iz bruto plače

22,10 %

174,40

331,17

765,71

Splošna olajšava

 

543,32*

275,22

275,22

Olajšava za vzdrževane družinske člane

 

/

/

/

Osnova za dohodnino

 

339,52

904,55

2423,81

Akontacija dohodnine

 

54,32

170,70

699,03

 

 

 

 

 

Neto plača

 

560,42

1.000,00

2.000,00

Prispevki delodajalca za PIZ

8,85 %

69,84

132,62

306,63

Prispevki delodajalca za zdravstvo

6,56 %

51,77

98,30

227,29

Prispevki delodajalca za zaposlovanje

0,06 %

0,47

0,90

2,08

Prispevek delodajalca za poškodbe

0,53 %

4,18

7,94

18,36

Prispevek delodajalca za starševsko varstvo

0,10 %

0,79

1,50

3,46

Prispevki delodajalca na plačo skupaj

16,10 %

127,05

241,26

557,82

Bruto bruto plača - celotni

strošek delodajalca**

 

916,20

1.739,78

4.022,56

* Upoštevana je bila povišana splošna olajšava, vsi zneski so v evrih

** Povračila stroškov v zvezi z delom niso upoštevana.

Ta članek je bil pripravljen na podlagi zakonodaje ter sodne in upravne prakse, veljavne v času priprave besedila. V primeru kasnejših sprememb zakonodaje, sodne ali upravne prakse avtor in Zavod mladi podjetnik ne odgovarjata za ažurnost oziroma uskladitev besedila s kasnejšimi spremembami.

comments powered by Disqus
E-novice