Odgovor strokovnjaka: Delo na črno

Odgovor strokovnjaka: Delo na črno (Vir slike: freeimages.com)

Odgovor strokovnjaka: Delo na črno

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili, kaj je delo na črno in kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni, da oseba opravlja delo na črno.
Odgovor strokovnjaka: Delo na črno

Odgovor strokovnjaka: Delo na črno (Vir slike: freeimages.com)

Vprašanje:

Kaj je delo na črno?

Odgovor:

Za delo na črno gre, kadar:

  • pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu. Ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
  • samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register. Ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
  • pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
  • tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
  • pravni subjekt, ki ima sedež v državi članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
  • posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan v register ali nima priglašenega dela, kakor to določa ZPDZC-1 ali drug zakon.

Fizična oseba opravlja delo na črno takrat, kadar nastopa na trgu s pridobitnim namenom. Pri tem pa dela ne opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge civilne pogodbe oziroma druge legalne podlage (npr. osebno dopolnilno delo) ali pa nima registrirane dejavnosti.

Ali gre za delo na črno, če fizična oseba kupi in nato proda izdelek po višji ceni in ga oglašuje?

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ne določa, kdaj se prodaja šteje za opravljanje dejavnosti. Zato je potrebno presojati v vsakem konkretnem primeru posebej glede na vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev o nabavi, namenu in obsegu prodaje časovno, količinsko in glede na ustvarjanje dohodka, o organizaciji prodaje, pristopu do kupcev ter ostale okoliščine, ki so običajno izkazane pri prodaji, kot opravljanju dejavnosti.

V primerih, ko gre zgolj za posamično, občasno nadaljnjo prodajo oziroma odsvojitev premoženja (npr. prodaja lastnih oblačil in predmetov, ki jih oseba ne uporablja več), ki je bilo pridobljeno z nakupom ali na kakšen drugačen način (podaritev, dedovanje), se takšna prodaja ne šteje za opravljanje dela na črno.

Ali se za delo na črno šteje tudi to, ko posameznik prinese iz tujine telefon? Nato ga v Sloveniji proda in s tem ustvari dobiček? Hkrati pa prodajo oglašuje preko interneta?

Če fizična oseba kupuje telefone z namenom nadaljnje prodaje in doseganja dobička, mora taka oseba ustrezno registrirati dejavnost. V nasprotnem primeru gre za opravljanje dela na črno.

In v primeru, ko pa fizična oseba proda telefon, ki ga je primarno kupila za lastno rabo, nato pa se je iz opravičljivih razlogov odločila za njegovo prodajo? Tedaj se taka prodaja ne šteje za delo na črno.

Ustvarjen prihodek s prodajo ni odločilno dejstvo, od katerega bi bilo odvisno, ali gre za dejavnost prodaje na črno. Posameznik, ki namerava nabavljati blago z namenom nadaljnje prodaje, mora dejavnost ustrezno registrirati.

Preberite tudi: Višje kazni za delo na črno

Kakšna je višina globe za fizično osebo, če opravlja delo na črno?

Za delo na črno se posameznik kaznuje z globo od 1.000 do 7.000 evrov. Kdor stori prekršek iz koristoljubnosti ali pa je pridobljena večja protipravna premoženjska korist, ki presega 5.000 evrov, se lahko kaznuje z globo od 3.000 do 15.000 evrov.

Vir: Pogosta vprašanja in odgovori v zvezi z delom na črno (Ministrstvo za finance, FURS)

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

Odgovor strokovnjaka: Kaj sledi, če študent odpre podjetje?

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo pojasnili vse posledice, ki jih je deležen študent, po tem, ko odpre lastno podjetje. Lahko študent, ki odpre podjetje, še naprej redno študira? Mu ostanejo študentske bonitete? Je kakšna razlika, če odpre s.p. ali če odpre d.o.o.? Več >

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

Odgovor strokovnjaka: Mladoletni ustanovitelj podjetja

V tem članku se bomo ukvarjali z vprašanjem mladoletnosti kot ovire pri ustanavljanju podjetja. Pravo mladoletnega posameznika obravnava kot poslovno nesposobnega oz. delno sposobnega. V nadaljevanju preberite, kako to vpliva na mladoletnikovo željo po vstopu v podjetništvo. Več >

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Odgovor strokovnjaka: Je popoldanski s.p. mogoč brez redne zaposlitve?

Tokratno rubriko smo posvetili odgovoru na vprašanje, ki nam ga stranke pogosto zastavljajo. Preverili smo, ali je mogoče odpreti popoldanski s.p., če oseba še ni zaposlena kje drugje. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

Odgovor strokovnjaka: Prepoved oglaševanja v tujem jeziku

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka se bomo posvetili oglaševanju, natančneje jeziku oglaševanja. Prepovedano je namreč oglaševanje v tujem jeziku, saj mora biti slednje navadnemu potrošniku razumljivo. Več preberite v nadaljevanju. Več >

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

Odgovor strokovnjaka: Registracija podjetja na domačem naslovu

V današnji rubriki Odgovor strokovnjaka bomo dogovorili na naslednje vprašanje: kakšni so pravno-formalni pogoji za registracijo podjetja in opravljanje dejavnosti na domačem naslovu, torej v lastni oziroma najeti nepremičnini, namenjeni bivanju. Več >

Najem stanovanjskega kredita

Najem stanovanjskega kredita

Najem kredita za nakup ali gradnjo nepremičnine je zelo pomembna odločitev, kjer se je predhodno potrebno dobro pozanimati pod kakšnimi pogoji nudijo kredite različne banke. V tem članku bomo predstavili predvsem katere pogoje morate izpolnjevati, da vam banka lahko odobri kredit in kako se določa kreditna sposobnost pri posameznih bankah. Več >

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

Odgovor strokovnjaka: Sprememba s.p. v popoldanski s.p.

V tokratni rubriki Odgovor strokovnjaka bomo predstavili postopek prehoda z "navadnega" ali drugače rečeno "polnega" s.p. na "popoldanski" s.p. (opravljanje dejavnosti kot postranski poklic). Pomembno je vedeti, da imajo lahko popoldanski s.p. le tisti, ki so zaposleni (zavarovani) za polni delovni čas. Več >

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Odgovor strokovnjaka: Prihodkovna meja pri normirancih

Tokratna rubrika Odgovor strokovnjaka bo namenjena podjetnikom, ki svojo davčno osnovo ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, t. i. normirancem. Več >

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Subvencioniranje krajšega delavnika: odgovori na najpogostejša vprašanja

Z 12. junijem je Zavod za zaposlovanje pričel s sprejemanjem vlog za pridobitev subvencije za zaposlene z odrejenim skrajšanim delovnim časom. Kako do subvencije in na kaj morajo biti delodajalci pozorni, pojasnjujemo v nadaljevanju.   Več >

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Povračilo nadomestil plače: najpogostejša vprašanja odgovorjena

Delodajalci, ki so svoje delavce zaradi posledic epidemije morali poslati na čakanje na delo, oziroma ti ne delajo zaradi razlogov višje sile ali pa karantene, odrejene s strani ministrstva za zdravje, so upravičeni do povračila izplačanih nadomestil plač. V tokratnem prispevku predstavljamo odgovore na najpogostejša vprašanja v zvezi s povračili nadomestil plače delavcem, ki jih lahko uveljavljajo delodajalci. Več >

Oznake:, ,
© 2007-2025 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki