Odgovor strokovnjaka: Pogodbi o zaposlitvi in o poslovodenju

Vprašanje:

Se zaposliti v lastni družbi na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali pogodbe o poslovodenju? Katera pogodba je za mladega podjetnika najprimernejša? Katera pogodba je finančno najugodnejša?

Odgovor:

Družbenik se lahko zaposli v svoji družbi na dva načina:

1. delovnopravna pogodba o zaposlitvi,
2. civilnopravna pogodba o poslovodenju.

1. Delovnopravna pogodba o zaposlitvi

Lastnosti delovnega razmerja poslovodnih oseb:

• S poslovodnimi osebami se lahko sklene pogodba za določen čas. Ta je lahko daljši od dveh let, ki je v ZDR-1 določen kot najdaljši dopustni čas trajanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
• Poslovodne osebe same sebi sebi določajo dolžino delovnega časa in njegovo razporeditev.
• Pogodbeni stranki lahko s pogodbo o zaposlitvi poslovodni osebi prosto določita višino in obliko plačila za delo, pa tudi druga vprašanja povezana s plačilom. Pogodbeni stranki torej nista dolžni upoštevati določb ZDR-1, pa tudi ne kolektivnih pogodb.
• ZDR-1 omogoča, da tako v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen ali za nedoločen čas na drugačen način uredita pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Strankam je prav tako omogočeno, da se pri pogodbeni ureditvi načina odpovedi, odpovednih razlogov in posledic odpovedi upoštevata statusnopravni položaj poslovodne osebe in način oz. razlog njegovega prenehanja.

Prispevki:

• Družba nastopa kot delodajalec in zavezanec za plačilo prispevkov za socialna zavarovanja.
• Delodajalci plačujejo prispevke za socialno varnost od bruto plač in od bruto nadomestil plač za čas odsotnosti z dela v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, ki bremenijo delodajalce, če z zakoni ni drugače določeno. Pomembno je vedeti, da predstavljajo prispevki za družbo strošek plač in posledično znižujejo dobiček, kar je z davčnega vidika še posebej ugodno.

Davki:

• Plača, ki jo dobiva družbenik, se posamezniku seveda upošteva v osnovi za odmero dohodnine. Višina slednje je odvisna od uvrstitve v katerega od dohodninskih razredov.

Več o tem v MP članku Pogodba o zaposlitvi.

2. Pogodba o poslovodenju

Pogodba o poslovodenju je pogodba civilnega prava, kar pomeni, da velja med strankama prirejen odnos in več svobode pri določanju medsebojnih pravic in obveznosti, pomembno pa je tudi to, da družba ne plača prispevkov za socialna zavarovanja. Pogodba o poslovodenju ni posebej urejena v zakonodaji, seveda pa ne sme nasprotovati prisilnim predpisom, ustavnim načelom in morali.

Poslovodja se zaveže, da bo opravljal določeno delo, podjetje pa mu bo v zameno izplačevalo nadomestilo.

Načeloma je poslovodna pogodba ugodnejša z vidika razmerja med nadomestilom za poslovodenje in zneskom, ki ga predstavlja strošek za družbo, seveda pa velja na tem mestu opozoriti, da je za razliko od delovnega razmerja, kjer je zavazanec za plačilo prispevkov družba (delodajalec), pri pogodbi o poslovodenju zavezanec zavarovanec sam. To pomeni, da družba ne more zmanjševati davčne osnove s plačevanjem njegovih prispevkov.

Prispevki:

• Prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogodbo o poslovodenju skleneta družba in direktor takrat, ko je slednji že zavarovan na drugi podlagi. Največkrat na podlagi delovnega razmerja, seveda pa to ni nujno. Kadar direktor ni zavarovan na drugi podlagi (se ne šola ali pa je zaposlen za polovični delovni čas) in ni v delovnem razmerju, ampak ima sklenjeno civilnopravno pogodbo o poslovodenju in prejema plačilo za poslovodenje (pozor – to ni plača v smislu delovnega razmerja!), se zavaruje po zavarovalni podlagi 040, ki velja za samozaposlene.
• Prispevki za zdravstveno zavarovanje. Lastniki zasebnih podjetij (družbeniki zasebnih družb in zavodov) se po uveljavitvi pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja vključijo v obvezno zdravstveno zavarovanje po 6. točki prvega odstavka 15. člena ZZVZZ; z zavarovalno podlago 040. Več o tem v MP članku Pogodba o poslovodenju.

Davki

• Dohodki prejeti za vodenje ali vodenje in nadzor poslovnega subjekta se obdavčijo kot dohodki iz zaposlitve. Zato se upoštevajo pri dohodnini. Če je direktor redno zaposlen kje drugje, se akontacijo dohodnine od dohodka iz delovnega razmerja izračuna po stopnji 25 % od davčne osnove.