Odgovor strokovnjaka: Postopek izstopa ali izključitve družbenika in izplačilo

Avtor — 30.03.2017
Pravica do izstopa ter pravica do izključitve drugega družbenika sta pravici, ki jih ima družbenik v podjetju v sklopu svojih članskih in glasovalnih pravic. Več o tem, kako potekata izstop in izključitev, ter z njima povezani izplačili, si lahko preberete v spodnjem prispevku.
Odgovor strokovnjaka: Postopek izstopa ali izključitve družbenika in izplačilo

Izstop ali izključitev družbenika (Vir: Bigstock)

Pogoji za izstop in izključitev morajo biti določeni v družbeni v pogodbi, kjer se zapiše tudi to, ali naj o tem odloča skupščina. Pravici sta urejeni v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1), v 501. členu.

Pravica družbenika do izstopa

Družbena pogodba lahko določi da sme družbenik iz podjetja izstopiti. Izstop torej ni zakonska pravica, ampak je odvisna od ureditve v družbeni pogodbi, zato se temu pojmu reče tudi pogodbeni izstop. Pogodbeni izstop je mogoč z odpovedjo. Od družbene pogodbe same je odvisno, ali je odpoved možna brez odpovednega roka, oziroma, ali je ta zahtevan.

Postopek izstopa iz družbe ima dve fazi:

  • napoved izstopa, oziroma podana odpoved kot je predvidena v družbeni pogodbi, ter
  • postopek izstopa, v sklopu katerega se opravi tudi izračun izplačila.

V kolikor družbeniku ni omogočen izstop iz družbe, lahko izstop zahteva tudi s tožbo. Tožbo na izstop lahko družbenik vloži, če obstajajo za to utemljeni razlogi:

  • če mu drugi družbeniki ali poslovodja povzročajo škodo,
  • če družba ali družbeniki ovirajo ali onemogočajo uresničitev družbenikovih pravic,
  • če je oviran pri uresničevanju pravic, ki jih ima po zakonu ali pogodbi,
  • ali če mu poslovodja ali skupščina nalagajo nesorazmerne obveznosti.

Pravica družbenikov do izključitve drugega družbenika

Družbeno razmerje, ki ga družbeniki sklenejo v obliki družbene pogodbe je po svoji naravi trajno. Kljub temu pa družbeniki niso dolžni trpeti škode zaradi posameznega družbenika, ki s svojim obnašanjem onemogoča izvrševanje vizije podjetja. V družbeni pogodbi se zato lahko določi pogoje in postopek, po katerem se lahko družbenika izključi iz družbe. V kolikor se družbenika izključi po postopku in zaradi razlogov, predvidenih v družbeni pogodbi, se temu reče pogodbena izključitev družbenika.

V vsakem primeru pa ima vsak družbenik možnost, da s tožbo zahteva izključitev drugega družbenika, kar imenujemo zakonska izključitev družbenika. Pogoji za zakonsko izključitev so v zakonu našteti eksemplifikatvino, kar pomeni, da lahko družbenik tožbo utemelji tudi na drugem razlogu, ki ni naštet v zakonu. Predmetni pogoji za izključitev družbenika po zakonu so naslednji:

  • če družbenik povzroča škodo družbi ali družbenikom,
  • če družbenik ravna v nasprotju s sklepi skupščine,
  • če družbenik ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje družbe,
  • če družbenik omejuje uresničevanje pravic drugih družbenikov,
  • ali če družbenik huje krši družbeno pogodbo.

Usoda poslovnega deleža pri izstopu ali izključitvi

Ko družbenik izstopi iz družbe, ali pa je iz nje izključen, njegov poslovni delež preneha, s tem pa tudi vse povezane pravice in obveznosti. To pomeni, da morajo drugi družbeniki v zakonskem roku treh mesecev poskrbeti na naslednja opravila:

  • Sprejeti sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala za znesek, ki je enak nominalni višini osnovnega vložka, ki predstavlja poslovni delež, ki je prenehal,
  • ali pa v sorazmerju z dosedanjimi deleži prevzeti nove osnovne vložke ali povečati sedanje osnovne vložke tako, da višina osnovnega kapitala ostane enaka. Če tega v treh mesecih ne storijo, se šteje, kot da so se odločili za zmanjšanje osnovnega kapitala iz prejšne alineje.

Izplačilo ob izstopu ali izključitvi

Družbenik, ki je izstopil iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža glede na stanje ob izstopu. Družba mu je dolžna ta znesek izplačati najkasneje v roku treh letih od dneva izstopa, z obrestmi po obrestni meri, ki veljajo za bančne denarne depozite na vpogled. Pri tem ni bistveno, ali je družbenik izstopil na podlagi odpovedi ali tožbe.

Družbenik, ki je v podjetje vložil stvarni vložek, lahko namesto izplačila zahteva dejansko vrnitev stvari oziroma pravic, ki so bile predmet stvarnega vložka. Pri tem je bistveno, da skupna vrednost teh stvarni ne presega ocenjene vrednosti poslovnega deleža, do katerega bi bil upravičen. Omenjene stvari mora družbenik priglasiti najkasneje v roku treh mesecev od izstopa iz družbe, nato pa lahko zahteva le še denarno izplačilo. 

Družbenik, ki je bil iz družbe izključen, ima pravico, da zahteva izplačilo ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža glede na stanje ob izključitvi, podobno kot izstopajoči družbenik. Družba mu je dolžna ta znesek izplačati najkasneje v 6 letih od dneva izključitve. Pri tem se obračunajo tudi obrestne mere po stopnji, ki velja za bančne depozite na vpogled.

Če je družba ob izključtvi upravičena do kakršnekoli odpravnine od izključenega družbenika, lahko zniža izplačilo v višini odpravnine. Pri tem ni bistveno, ali je podlaga za odpravnino pravnomočna sodba, ali morebitna poravnava.

Vir: Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)

Oznake: , , ,