MP intervju: Jurij Lozić – Musguard

Blatnik je bil sprva namenjen pripadnikom kolesarskega društva Muslauf, kjer se združujejo ljubitelji urbanega kolesarjenja (urban cycling), kmalu pa se je ciljna skupina slednjega močno razširila.

Entuziasti nad ‘vintage’ stilom so pred dobrimi štirimi leti namreč množično začeli iskati kolesa svojih dedkov in babic, jih obdelali in ‘rešili’ vseh nepotrebnih dodatkov ter po potrebi dodali svoj lastni pečat z barvo ali kakšnim drugim detajlom. Pri tem je šlo predvsem za kolesa, na katerih ni bilo zavor in prestav, poznana pod izrazom fixed gear, z izjemno preprostimi linijami, vendar se je zanimanje hitro razširilo na različne profile ljudi.

Lozić je v tem subkulturnem gibanju s svojim zložljivim blatnikom različnih barv našel tržno nišo, ki je nedavno dobila potrditve tako iz Amerike kot tudi Nemčije, bolj specifično Berlina, potenciali pa se kažejo tudi drugje.

Obenem bi lahko rekli, da je Jurij oseba, ki ji je izjemnega pomena povezovanje krativcev in zato skupaj s še nekaterimi industrijskimi oblikovalci deluje v skupini Rompom, kateri je prenova BiKoFe-ja v Mesecu oblikovanja med drugim prinesla tudi nagrado za najboljši interier.

Blatnik Musguard (Vir slike: Musguard)

Kateri dejavniki vse so te vodili k odločitvi razviti zložljivi blatnik Musguard in registrirati istoimensko blagovno znamko? 

Blatnik sem razvil iz preprostega razloga – ker sem ga potreboval. Na tržišču takrat ni bilo primernega produkta: lahkega, snemljivega in ne nazadnje lepega blatnika. Registracija istoimenske znamke je bila logična posledica predstavitve produkta na mednarodnem tržišču in seveda plana razvoja nadaljnjih produktov pod istim imenom oz. blagovno znamko.

Deluješ v skupini Rompom, ki povezuje mlade industrijske oblikovalce, s katerimi ste ob prenovi ljubljanskega priljubljenega zbirališča boemov BiKoFe v Mesecu oblikovanja dobili nagrado za najboljši interier, dali iniciativo za Kreativno cono Šiška in enomesečno trgovino Pop-up Dom v letu 2012. Kaj ti pomeni samo delovanje v Rompomu in kako ga povezuješ s svojim trenutnim podjetniško ustvarjalnim delovanjem?

Biti član Rompom in vseh ostalih skupin ter iniciativ, ki sem jih soustanovil, mi v prvi fazi pomeni način delovanja – formiranje delovnih skupin po potrebah posameznih projektov, reševanje »težav« v takih skupinah je izjemno bolj hitro in lažje kot samostojno ustvarjanje, ki je sicer bolj individualne narave. Več glav več ve, več rok več stori.

KCŠ in Pop-up dom sta tvorbi, ki sta, podobno kot blatnik, nastali zaradi potrebe in odsotnosti tovrstnih platform. Prva kot delovno okolje, druga kot promocijsko-prodajni kanal. Zmeraj delujemo kot odprte tvorbe z željo po sodelovanju in nudenju priložnosti tudi drugim ustvarjalcem, ki so v podobni poziciji kot smo sami. V lastni zgodbi mi vse skupine nudijo pomoč, hitro in efektivno reševanje zapletov in odločitev pri vodenju podjetja.

Meniš, da te je tudi samo delovanje v Rompomu spodbudilo k razmišljanju o inoviranju vedno bolj priljubljenega blatnika za zadnje kolo Musguard, ki ga trenutno izdeluje podjetje Termopol iz Sovodja v Poljanski dolini?

Definitivno, različni pogledi pri odločanju o lastni prihodnosti so mi zelo pomagali. Hkrati pa seveda medsebojna vzgoja, izoblikovanje moralnih in etičnih kodeksov povezanih s proizvodnjo in trženjem lastnih produktov. Torej preplet osebnih in poslovnih odločitev.

Če se osredotočimo na same karakteristike blatnika za zadnje kolo, ki je narejen iz polipropena, snovi, značilne tudi za pokrove embalaž hrane in platnice zvezkov – zakaj ravno polipropen?

Material sem poznal od samega začetka študija in fascinacija nekako ni popustila. Gre za trpežen, kvaliteten material, ki ga lahko preoblikujemo s postopki, bolj značilnimi za papirno industrijo kot predelavo plastičnih mas. Ta tehnologija je razmeroma preprosta in predvsem dostopna (cenovno in lokacijsko).

Kako bi opredelil tiste resnično unikatne konkurenčne prednosti Musguarda?

Lahkost, snemljivost, pospravljivost, preprostost, trpežnost, cena, in zopet oblikovna dovršenost, ki sem ji posvetil kar veliko časa. Zanimivo je ravno to, da gre za produkt, ki uporabnike veseli tako zaradi svoje prisotnosti kot odsotnosti.

Kakšna je bila stopnja tvojega zadovoljstva z odzivi na ameriški spletni platformi crowdfunding oz. z množičnim financiranjem na Kickstarterju in drugje, ko si prodal skupaj skoraj 5000 kosov izdelka?

Ker nisem vedel, kaj se bo zgodilo, nisem imel visokih pričakovanj in sem bil z izidom izjemno zadovoljen. Navdušen.

Kako široka je tvoja ciljna skupina, ki se je, glede na prej omenjeno visoko število prodanih kosov, kmalu po lansiranju izdelka na trg, razširila iz ozkega kroga entuziastov nad ‘vintage’ stilom na rahlo širšo populacijo?

Ciljna publika je še vedno zelo ‘nišna’, bolj pomembno pa je, da je globalna. Na ta način tvori kritično maso, potrebno za možnost realizacije produkta. Gre za subkulturo, ki je v nekaj metropolah sicer močno skoncentrirana, a je v peščicah razširjena po vsem svetu. In seveda ob tem igrata vlogo tudi  narava in geografska pozicija. Blatnik se prodaja tam, kjer dežuje.

Se je cena 18 evrov, za katero lahko danes nekdo kupi tvoj blatnik za zadnje kolo, izkazala za ustrezno ali meniš, da bi jo glede na stopnjo povpraševanja morda lahko zvišal ali (v nekaterih ozirih) celo znižal?

Tako kot ravnokar omenjeno, lahko bi bila nižja ali višja, vse je odvisno od obsega proizvodnje in povpraševanja. Cena se mi trenutno zdi nastavljena zelo dobro, saj imajo uporabniki občutek, da so dobili zelo veliko za svoj denar – sodeč po povratnih informacijah. To je ključno pri postavljanju cene – uporabnik mora zmeraj dobiti več od pričakovanega.

Glede na to, da si po lansiranju Musguarda na Kickstarterju za dva meseca obiskal New York, z namenom pridobitve informacij o prodaji blatnika pri specializiranih kolesarskih trgovcih, me zanima, na kakšen način je obisk svetovne metropole upravičil svojo dodano vrednost?

Obisk New Yorka mi je neverjetno razširil obzorja. Bil je intenzivni učni proces. Pridobljeno znanje sem seveda takoj delil z lokalno skupnostjo doma in upam, da sem s tem komu spremenil mnenje o priložnostih in možnostih uspeha v (predvsem zahodnem) svetu.

In Musguard obarvane vizije so … ?

Razširiti ponudbo blagovne znamke, spodbuditi razvoj lokalne scene, učvrstiti prisotnost znamke po svetu, realizirati vrsto sodelovanj s podobnimi skupnostmi in posamezniki, katerih delo cenim in občudujem …

Osebni plani pa so seveda realizacija projektov na drugih (ne-kolesarskih) področjih. V izhodišču sem še vedno industrijski oblikovalec, zanimajo me mnoga področja, ki se jih ta panoga dotika. Zdaj vem, kako.