
Matej Gaser: Pitch pred investitorji iz LAUNCHub-a (Vir slike: Nizkocenovci.si)
Pri tem gre za iskalnik nizkocenovnih letalskih povezav, ki rešuje izbiro najbližjega in najcenejšega nizkocenovnega leta. Matej Gaser je ob tem vsestransko aktiven mladenič, saj je med drugim tudi pobudnik projekta Ljubljana Startup Meetup, dogodka, ki se odvija v Hekovniku in ob neformalnem druženju povezuje mlade različnih študijskih smeri.
Tvoj prvi podjetniški podvig se je zgodil, ko si bil star le osem let in skupaj z bratrancem na stojnici poskušal prodati čim več malinovca, šabese ter piva. S katerimi idejami pa si se podal v resne podjetniške sfere in kateri dejavniki meniš, da so bili ključni za to, da si v omenjenih sferah tudi ostal?
Dolgo časa sem veliko razmišljal o idejah, ki sem jih imel, vendar je preteklo več kot deset let, da sem do izvedbe pripeljal naslednjo – spletno stran o slovenski moderni arhitekturi – arhitektmagazin.si.
Razlog za to je bil strah pred neuspehom in prekomerno delo in vlaganje energije, da se neuspeh ne bi zgodil. Popolnoma napačen pristop. Pred večino, sploh prvih projektov menim, da si moraš pustiti možnost, da stvar ne uspe in tega ne jemati kot oseben neuspeh temveč kot izvrstno izkušnjo.
Idealno zdravilo za to težavo je recimo program Start Something, ki se ga udeležujemo v Hekovniku. Na tem programu te spodbujajo, da tvoja ideja napreduje ter ti ponudijo znanje, da to idejo hitro preveriš in jo izpelješ.
Katera podjetniška tekmovanja in natečaji so se ti na tvoji podjetniški poti zdeli koristni?
V času teh desetih let so bila zelo koristna tekmovanja in natečaji, ki so pripomogla k razvoju idej, kot so Eureka!, Ideje mladih, Gospodarski izziv in Startup forum, kjer je sodeloval tudi Mladi podjetnik. Vsem bi tako svetoval, da se na začetku podjetniške poti udeležujete takih tekmovanj, saj te prisilijo, da stvar pripelješ do določene stopnje, do določenega datuma.
Iz vidika lastnega problema, ko nisi vedel, kje so restavracije, ki ponujajo prehrano na študentske bone, si še pred nizkocenovci.si izdelal zemljevid z vsemi ponudniki študentske prehrane Bonovid. Kakšen je torej tvoj nasvet glede prenašanja formalnega znanja v prakso na najbolj ustrezen način?
Odlično je, če med pridobivanjem formalnega znanja v prostem času že delaš nekaj, za kar boš to znanje potreboval. Torej, če se izobražuješ na področju podjetništva, ne čakaj na diplomo in potem na pričetek podjetniške poti. Rajši obratno. Šele ko se soočiš z realnimi podjetniškimi problemi, vidiš pravo vrednost znanja s področja podjetništva.
Šele ko spoznaš celotno podjetniško problematiko, začneš dejansko ceniti znanje, ki ti ga podajajo v šoli. Glede razmerja formalno znanje – praksa: za res dobro pridobivanje formalnega znanja potrebuješ tudi znanje o tem, kam boš to znanje apliciral. Tako da je v bistvu večji problem na relaciji prenašanja prakse pri pridobivanju formalnega znanja, ker praksa velikokrat še ne obstaja.
Izdelava MVP nizkocenovcev na startup vikendu (Vir slike: Nizkocenovci.si)
Kakšni so občutki glede startupweekenda, kjer si z ostalimi študenti formiral ekipo Nizkocenovci.si in kaj meniš, da ti je udeležba, poleg novih izkušenj seveda, tam še prinesla?
Startupweekend je odlična stvar. Reši kar nekaj problemov! Omogoča ti najti ekipo, kar je velikokrat velik problem. Da ti prostor za delo v okolju z veliko energije, ki jo ustvarjajo vsi udeleženci. Z enotnim terminom omogoči, da je ekipa v istem prostoru nekaj deset ur ter da dela na eni in isti stvari. To ni malo za startup projekt. Prav tako ti prinese izvrstno priložnost, da si priča in soustvarjalec razvoja ideje. Izkušnja je res dobra.
S kolegi iz Cofinder.eu in Ljubljana startup se lotevamo tudi reševanja problema, kako najti ekipo. Ravno zato smo začeli z organizacijo t.i. ‘meetupov’, kjer se enako misleči lahko spoznajo, cofinder pa vsem tem in ostalim ponuja možnost spoznavanja tudi prek spleta.
S kakšno unikatno konkurenčno prednostjo se lahko pohvalijo Nizkocenovci.si?
Nizkocenovci vsebujejo povezave vseh nizkocenovnih letalskih prevoznikov po Evropi, vodilni iskalniki kot so Skyscanner in Kayak jih namreč vsebujejo zgolj nekaj. Storitev je unikatna tudi zaradi prikaza linij na zemljevidu, preko katerega je možno raziskovati vse povezave nizkocenovnih prevoznikov po Evropi ter odkrivati najbližje direktne povezave do želene destinacije.
Pred nekaj dnevi si se udeležil tudi predstavitve pred komisijo, ki je izbirala perspektivne startupe za LAUNCHub, bolgarski podjetniški pospeševalnik. Kakšne izkušnje misliš, da si z omenjeno udeležbo pridobil?
Največjo prednost takih dogodkov vidim v tem, da te prisili v to, da razvijaš stvar naprej, saj imaš rok, do katerega predstavitev mora biti pripravljena in predstavljena.
Glavnina dela temelji predvsem na tem, da izluščiš bistvo projekta, ki ga predstavljaš, poenostavitvi in zanimivosti ‘pitcha’. Ko imaš dober ‘pitch’, ti to namreč ne koristi samo pri investitorjih, ampak tudi nasploh, saj pri izdelavi slednjega vrtaš v jedro ideje in s tem ugotoviš, kaj dejansko sploh je bistvo tvojega projekta. Preden so se ‘pitchi’ pred investitorji odvili, smo v Hekovniku imeli tudi vaje, kako predstaviti ideje. Te vaje so bile zelo koristne, saj smo udeleženci pridobili veliko povratnih informacij za naš ‘pitch’ ter obenem tudi dodatne informacije, kako oblikovati ‘pitch’ za investitorje.
Pri LAUNCHubu gre za semensko podporo perspektivnih podjetniških idej s področja digitalnih tehnologij v južni in vzhodni Evropi v višini do 200 tisoč evrov. Kakšne načrte imate z ekipo ob morebitnem izboru in povabilu v tovrstni pospeševalnik?
Trenutno smo v fazi, ko še ne potrebujemo investicije, saj lahko do določene mere brez nje preverimo idejo. Zato smo se najprej osredotočili tudi zgolj na Slovenijo in naredili spletno stran nizkocenovci.si.
Vendar se stvari odvijajo hitro. Verjamem, da nam lahko uspe idejo preveriti že v kakšnem mesecu, zatem pa bomo že mogoče potrebovali denar za nadaljnji razvoj in širjenje storitve po Evropi in kasneje po celem svetu. To smo povedali tudi investitorjem, le-tem se je ideja zdela dobra in pot prava. Pokazali so zanimanje za projekt, trenutno smo na vezi z njimi in jih obveščamo o našem napredku. Tudi, če bi bili že zreli za investicijo, bi nas pred le-to investitorji spremljali nekaj časa. S tem pa si ob morebitni investiciji oboji zgolj skrajšujemo ta proces pred realizacijo slednje.
Matej (ustanovitelj) in Aljaž (tehnični soustanovitelj) (Vir slike: Nizkocenovci.si)
Kaj imajo mladi od udeležbe dogodkov Ljubljana Startup Meetup, ki se bodo odvijali v Hekovniku in katerih pobudnik si pravzaprav ti sam?
Cilj teh dogodkov je, da se mladi, ki želijo biti aktivni in svoje znanje uporabljati v startup projektih, spoznajo in sodelujejo. Tako spoznajo veliko enako mislečih, lahko zasnujejo svoj projekt, se pridružijo kakšnemu drugemu ali pa sodelujejo kako drugače. Tako vabim vse, ki jih ta stvar zanima, naj se dodajo v skupino »Ljubljana startup« na facebooku, kjer bodo obveščeni o prihodnjih ‘meetupih’.
Glede na to, da si se že precej mlad podal v podjetništvo in še pred samo polnoletnostjo ‘pitchal’ svoje raznovrstne ideje pred potencialnimi investitorji, me zanima, kaj bi svetoval mladim, ki v sebi nosijo potencial realizacije dobrih idej, razmišljanja izven okvirjev in neodvisnosti?
‘Just do it’! Ne odlašajte z začetkom projekta, z njim začnite čim prej in se ne bojte neuspeha! Vzemite si ga kot šolo podjetništva, uspeh pri prvem projektu je že to, da ste se ga lotili, ne glede na njegov rezultat. Da vam bo lažje, si izberite idejo, ki zahteva takšen finančni vložek, kot si ga lahko privoščite. Pa res, vzemite si to kot učno izkušnjo!