MP intervju: Matej Zalar – Visionect

Kako bi z 2 stavkoma opisal svojo dejavnost in katere so tvoje komperativne prednosti?

Razvili smo univerzalen interaktivni dlančnik namenjen poslovnim okoljem, katerega posebnost je, da vse informacije, ki jih prikazuje pobira iz okolja, kjer se nahaja. Tako ga lahko uporabljamo v knjigarnah in knjižnicah kot elektronske bralnike knjig, v hotelih kot interaktivne osebne pomočnike, v restavracijah kot nadomestek klasičnim tiskanim oblikam menijev, v bolnišnicah kot bolniške table in podobno.

Naša prednost je ta, da smo celotno rešitev razvili pri nas v podjetju (celotno programsko opremo in elektroniko) in na inovativen način povezali vrsto zelo naprednih tehnologij in tako omogočili, da je naš dlančnik prvi na svetu, ki brez polnjenja deluje do devet mesecev, nima nobenega gumba in je tako robusten, da ga lahko operemo celo v pralnem stroju.

Kako si prišel do ideje oz. kakšen je bil tvoj motiv za vstop v podjetništvo?

Začeli smo kot zunanji svetovalci na področju IT storitev pri največjem arhitekturnem biroju v Sloveniji. Takrat smo delovali predvsem na področju hotelirstva in nekega dne dobili povpraševanje po pripravi tehnološkega koncepta hotela, ki za svoje delovanje ne potrebuje zaposlenih. To pomeni, da so vse storitve avtomatizirane in tudi vsi hotelski servisi »outsourcani«. Pojavila se je težava v komunikaciji med gostom in hotelskim okoljem, saj naj hotel dejansko ne bi imel zaposlenih in začeli smo se igrati z idejo o interaktivnem dlančniku za hotelska okolja, ki bo gostu služil kot interaktivni osebni pomočnik. Osnovno idejo in projekt smo seveda ves čas nadgrajevali in razvijali ter na koncu končali pri univerzalnih interaktivnih dlančnikih, ki so namenjeni praktično kateremu koli poslovnemu okolju in ne samo hotelu.

S katerimi problemi si se soočal na začetku svoje podjetniške poti?

Lahko rečem, da skoraj z vsemi, ki v podjetništvu obstajajo. Od tistih klasičnih, kot so pomanjkanje kapitala, časa, zaposlenih, do težav s podizvajalci, z dobavitelji, napakami v razvoju itd. Vsaka težava, ki jo odpraviš in se na njej nekaj tudi naučiš, pa je vredna zlata in le tako lahko po mojem mnenju podjetnik resnično raste in pridobiva na znanju ter izkušnjah.

Si za vstop v podjetništvo pridobival kakšna podjetniška znanja ali si se zanašal le na funkcionalna znanja s svojega področja?

Po izobrazbi sem ekonomist. V Sloveniji in delno tudi v tujini sem študiral mednarodno poslovanje, tako da sem nekaj bazičnih, teoretičnih znanj sicer imel, vendar pa sem že zelo kmalu po začetku podjetniške poti ugotovil, da so stvari v praksi precej drugačne kot v šoli. Potrebno je bili iznajdljiv, se znati pogovarjati z ljudmi in nikoli ti ne sme biti nerodno kogar koli vprašati za pomoč, če naletiš na kakšen problem.

Si se podjetništva lotil načrtno (poslovni načrt; analiza panoge, konkurence) ali je bila to spontana odločitev?

O podjetništu sem razmišljal že od nekdaj, moram pa reči, da je bila odločitev o ustanovitvi podjetja Visionect precej spontana, bolj tako – zakaj pa ne (no guts no glory). Preden smo se odločili, kaj točno bomo počeli, pa smo seveda naredili poslovni načrt, evalvirali potencialne projekte, naredili trženjske analize in se odločili za tisto, ki se nam je zdela najbolj obetavna.

Kaj je ključ do uspeha v tvoji panogi?

Dolgoročna strateška partnerstva.

Kakšne so marže v panogi, v kateri posluješ?

Od 30 do 300 ali celo več odstotkov. Vse je odvisno od tveganosti in zahtevnosti razvojnih projektov, konkurence v panogi, dodane vrednosti za kupca, možnosti zamenjave proizvodov s podobnimi proizvodi, verjetnosti in hitrosti vstopa novih konkurentov in podobno.

Če bi lahko začel še enkrat, katerih napak ne bi ponovil?

Verjetno bi se na začetku lotil kakšnega razvojno malo manj kompleksnega produkta. Druga stvar pa bi bila, da bi precej manj časa porabil za iskanje tveganega kapitala, prepričevanje investitorjev in bi več časa namenil temu, zaradi česar se podjetništvu reče podjetništvo – poslovanju.

Kakšni so obeti tvoje nadaljnje podjetniške poti?

Trenutno zaključujemo z razvojem naše »alfa« serije prvih dlančnikov in do konca leta bi radi poleg hotelirske panoge, kjer je za enkrat veliko zanimanja, vstopili še v druge panoge, kot sta medicina in bančništvo. Tudi tu se že resno pogovarjamo in razvijamo strategijo vstopa z našimi strateškimi partnerji.

Nasvet tistim, ki podjetniki šele postajajo.

Težko je biti najboljši, če ne delaš stvari, ki te res veselijo. Čim več ljudi vprašajte za mnenja o svojih idejah in projektih, saj je »feedback« verjetno med najpomembnejšimi stvarmi v podjetništvu in strah pred tem, da vam bi nekdo idejo ukradel, je odveč. V podjetništvu se je potrebno premakniti iz cone udobja in spraviti v izvršnost in uresničevanje.

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Kakšni so tvoji enoletni in petletni načrti?

Naš plan je v letošnjem letu pridobiti 2 ali 3 velike strateške partnerje iz različnih panog, ki nam bodo pomagali vstopati na različne trge. Letošnji plan je tudi postaviti prve testne sisteme v prej omenjenih panogah. V petih letih se želimo uvrstiti kot pomembno podjetje v svetu poslovnih dlančnikov in ostalih rešitev za poslovna okolja

Je biti podjetnik glede na starost in glede na relativno zasičenost trga dandanes težko?

Starost je lahko včasih problem, saj si nekoliko težje pridobiš zaupanje in kredibilnost, drugače pa mislim, da ne. Ves čas se odpirajo nove priložnosti, nove niše in nove panoge. Je pa res, da je vedno težje res uspeti, saj so trgi danes čedalje bolj segmentirani, ljudje vedno hitreje spreminjamo svoj okus in želimo ves čas nekaj novega, drugačnega. To pa je lahko po drugi strani že spet priložnost.