Odgovor strokovnjaka: Kdo so nujni dediči?

Avtor — 25.10.2016
Tokrat bomo v rubriki Odgovor strokovnjaka najprej odgovorili na vprašanje, kdo so nujni dediči. Nato bo podrobneje predstavljeno, kakšne pravice in zahtevke imajo nujni dediči ob delitvi dediščine ter ali je možno preprečiti nujnemu dediču dedovanje nujnega deleža.
Odgovor strokovnjaka: Kdo so nujni dediči?

Odgovor strokovnjaka: Kdo so nujni dediči? (Vir slike: Hubspot)

Vprašanje:

Kdo so nujni dediči?

Odgovor:

Nujni dediči so pokojnikovi bližnji, ki so upravičeni do dela zapuščine, tj. nujnega deleža po samem zakonu (Zakon o dedovanju, ZD). To pomeni, da pokojnik z oporoko in s svojimi dejanji pred smrtjo ne more preprečiti, da bi nujni dediči pridobili določen del zapuščine. Zapustnik lahko z oporoko razpolaga s svojim premoženjem v mejah, ki jih določa zakon. Nujni deleži zato predstavljajo omejitev pri sestavi oporoke.

Nujni dediči so:

  • potomci in njihovi otroci,
  • posvojenci,
  • potomci posvojencev,
  • starši,
  • zakonec,
  • *stari starši ter bratje in sestre pokojnika pa le, kadar so nezmožni za delo in samostojno preživljanje.

Najprej o načinih delitve zapuščine. Zapuščina se lahko deli na dva načina in sicer na podlagi oporoke ali pa na podlagi zakonitih dednih redov. Slednja delitev nastopi, kadar zapustnik ni napisal oporoke pred smrtjo. 

Nujni dediči imajo pravico do dela zapuščine, ki se imenuje nujni delež. Nujni delež znaša polovico ali tretjino tistega deleža, ki bi dedičem pripadel, če bi zapuščino delili po zakonitem dednem redu. Potomcem, posvojencem, njihovim otrokom in zakoncu pripade polovica tistega deleža, ki bi jim pripadel po zakonu, staršem, starim staršem, bratom in sestram pa tretjina tega zneska. 

Preostanek zapuščine, ki ne predstavlja nujnih deležev se imenuje razpoložljivi del, saj lahko zapustnik z njim prosto razpolaga v oporoki. Razpoložljivi del in skupni nujni delež dobimo z izračunom vrednosti zapuščine, ki jo dobimo, če vrednosti čiste zapuščine dodamo tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik namenil že za časa življenja. Tako se prepreči nesorazmerno razdajanje premoženja pred smrtjo, ki bi načeloma lahko znantno zmanjšalo nujne deleže. 

Nujni dediči imajo na voljo dva zahtevka

Če je zapustnik z oporočnimi dejanji in z darili med živimi presegel vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej izčrpal skupni nujni delež, se to šteje kot prikrajšanje nujnega deleža. Prikrajšanje se odpravi tako, da se na zahtevo nujnega dediča zmanjšajo ali odpravijo oporočna razpolaganja, če to še vedno ne znaša skupnega nujnega deleža, pa se lahko zahteva tudi vračanje daril.

Nujni dedič ima torej dva zahtevka:

  • zmanjšanje oporočnih razpolaganj lahko zahteva v treh letih od razglasitve oporoke,
  • vrnitev daril pa lahko zahteva v treh letih od zapustnikove smrti, oziroma od dneva, ko je postala pravnomočna odločba, s katero se je ugotovila njegova smrt. 

Razdedinjenje nujnega dediča

Zapustnik lahko v izrednih okoliščinah delno ali v celoti razdedini nujnega dediča. Za to morajo biti podani razlogi za razdedinjene, ki so taksativno našteti v 42. členu Zakona o dedovanju:

  • nujni dedič je hujše kršil zakonite ali moralne dolžnosti do zapustnika,
  • nujni dedič je storil hujše naklepno kaznivo dejanje zoper zapustnika, njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše,
  • nujni dedič je živel življenje brezdelja in na nepošten način do zapustnika. 

Zapustnik mora v oporoki na nedvoumen način določiti razdedinjenje, ni nujno, da navede razlog, vendar pa je moral razlog obstajati v času pred zapustnikovo smrtjo.

V primeru razdedinjenja se deleži drugih dedičev delijo tako, kot če bi razdedinjeni umrl pred zapustnikom. 

Odvzem nujnega deleža v korist potomcem

Zapustnik se lahko izogne zakonskemu nujnemu dedovanju tudi tako, da svojemu potomcu ali posvojencu odvzame nujni delež in ga nameni njegovim potomcem. Odvzem, ki je lahko delen ali popoln je možen le, če je ta konkretni potomec ali posvojenec prezadolžen ali po naravi zapravljivec. 

Vir:

  • Zakon o dedovanju (ZD)

Iščete pravno pomoč? Preverite naše pravno svetovanje >>


Oznake: , , ,