Regres in letni dopust

Regres

Regres je vsota, ki jo mora delodajalec plačati delojemalcu po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do regresa delavec pridobi s pridobitvijo pravice do letnega dopusta. Regres mora biti izplačan v denarju, če ni s kolektivno pogodbo dejavnosti določeno drugače. Če ima delavec pravico do dopusta, ima vedno pravico tudi do regresa – v celoti ali do sorazmernega dela.

Pravica do dopusta = pravica do regresa

Če delavec v koledarskem letu sklene pogodbo o zaposlitvi z drugim delodajalcem, mu je vsak delodajalec dolžan zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta glede na trajanje zaposlitve delavca pri posameznem delodajalcu v tekočem koledarskem letu. Razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Na sorazmerno rabo dopusta je vezana tudi pravica do sorazmernega izplačila regresa. Prav tako ima pravico do regresa tudi delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas. Delovni čas ne vpliva na pravico do letnega dopusta, lahko pa vpliva na višino regresa. Ta je sorazmeren delovnem času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Delavec ima namreč pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja, ki so enake tistim delavca, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno s časom, za katerega je sklenil delovno razmerje.

Izjema od navedenega pravila so primeri, ko delavec dela krajši delovni čas po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisih o zdravstvenem zavarovanju ali predpisih o starševskem dopustu, ko se mu priznajo pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas, in pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ki se mu priznajo kot delavcu, ki dela polni delovni čas.

V primeru da delavec sklene delovno razmerje ali mu to preneha med koledarskim letom in ima v posameznem koledarskem letu obdobje zaposlitve krajše od enega leta,  dobi pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec zaposlitve.

Rok izplačila regresa

Delodajalec mora delavcem najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati pisno obvestilo o višini dopusta za tekoče leto. Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

Regres se mora izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma se lahko izplača najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti in če ima delodajalec resne likvidnostne težave.

Izjema v letu 2024: zaposleni v javnem sektorju bodo regres prejeli prej kot običajno, in sicer najkasneje do 14. marca 2024.

V primeru da se delavec zaposli po prvem juliju, v splošnem velja, da mora delodajalec delavcu del regresa, ki mu pripada izplačati do konca tekočega koledarskega leta.

Višina regresa

Minimalni znesek regresa za leto 2024 znaša 1.253,90 evrov bruto. Minimalna višina regresa je namreč določena z minimalno plačo, ki velja na ravni države, kar pomeni, da je v skladu z zakonom o določitvi minimalne plače.

Izplačilo regresa za letni dopust se do višine 100 % zadnje znane povprečne mesečne plače zaposlenih v RS razbremeni dohodnine in prispevkov za socialno varnost. Znesek povprečne bruto plače za november 2023 znaša: 2.427,10 evrov.

Prispevki in stroški z naslova regresa

Regres sodi med dohodke iz delovnega razmerja. To pomeni, da se ob izplačilu regresa v določenih primerih obračunajo tudi akontacija dohodnine in prispevki. Dohodnina in prispevki se bodo obračunali v primeru, ko znesek izplačanega regresa presega 100 % povprečne mesečne plače zaposlenega. Novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju namreč določa, da za regres v višini do 100% odstotkov povprečne plače ne bo treba obračunati prispevkov za socialno varnost, v skladu z novelo zakona o dohodnini, pa se regres do te višine ne bo všteval v davčno osnovo delavca. Po poprej veljavni ureditvi je bilo namreč treba od celotnega regresa obračunati dohodnino, prispevke za socialno varnost pa takrat, kadar je bil višji od 70 odstotkov povprečne plače.

Regres sodi med stroške v zvezi z zaposlitvijo. To pomeni, da so stroški regresa ne glede na višino izplačila za izplačevalca davčno priznani v celotnem izplačanem znesku.

Kazni za neupoštevanje zakona

Delavec se lahko v primeru kršitve zakona pri izplačilu regresa za letni dopust obrne na delovno inšpekcijo, ki je pristojna za to področje. Za uveljavljanje svojih pravic mora sam vložiti tožbo zoper delodajalca.

S tožbo zoper delodajalca za plačilo regresa za letni dopust delavec sproži individualni delovni spor proti delodajalcu, ker mu ta ni izplačal enega ali več regresov za letni dopust. Pred vložitvijo tožbe delodajalca ni treba posebej pozivati k plačilu zapadle denarne terjatve (je pa to priporočeno). Tožba se lahko namreč vloži neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem.

Terjatve iz delovnega razmerja zastarajo v roku petih let, zato je treba tožbo vložiti pred iztekom roka.

V zvezi s kršitvami zakonskih določb o obveščanju in izrabi letnega dopusta določa ZDR naslednje kazni:

• od 1.500 do 4.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavcu ne zagotovi pravice do letnega dopusta,
• od 750 do 2.000 evrov se kaznuje delodajalec – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost –, če delavca ne obvesti o odmeri letnega dopusta v skladu z določbami ZDR in če delavcu ne izplača regresa v skladu s 131. členom ZDR.

Letni dopust

Letni dopust je pravica delavca, ki se ji ta ne more odpovedati in ki mu je delodajalec ne sme kratiti. Kakršna koli izjava ali sporazum, s katerim bi se delavec odpovedal pravici do dopusta ali se dogovoril za odškodnino, je neveljavna, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja, ko imata delavec in delodajalec možnost, da se dogovorita o odškodnini za neizrabljen dopust.

Minimalno 4 tedni dopusta na leto

Vsak delavec ima ne glede na to, ali dela za polni ali krajši delovni čas, pravico do najmanj štirih tednov letnega dopusta, na primer:

• 4-dnevni delovnik: 16 dni
• 5-dnevni delovnik: 20 dni
• 5-dnevni delovnik in vsaka druga sobota: 22 dni
• 6-dnevni delovnik: 24 dni

Dopust je lahko tudi daljši od štirih tednov. O tem določajo morebitni interni akti podjetja, kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, in zakon o delovnih razmerjih (po zakonu še en dodatni dan pripada delavcu za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, in še najmanj trije dnevi delavcem, ki so invalidi, starejši, imajo najmanj 60-% telesno okvaro ali negujejo otroka s telesno ali duševno prizadetostjo).

Najmanjše število dni dopusta je odvisno od razporeditve delovnega časa v tednu. Zato bo na primer nekdo, ki dela pet dni na teden, imel najmanj 20 dni dopusta. Če pa je delovni čas razporejen drugače, bo imel sorazmerno več ali manj dni dopusta.

Pri določanju trajanja letnega dopusta posameznemu delavcu se upošteva več dejavnikov. Med njimi so delovna doba, delovni pogoji, zahtevnost dela, zdravstveno stanje delavca, njegove socialne razmere (število in starost otrok), starost idr. Koliko dni dopusta pripada delavcu glede na posamezno merilo, določajo panožne kolektivne pogodbe.

Izraba dopusta

Delavec ima pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga sam določi. O tem mora obvestiti delodajalca najkasneje tri dni pred izrabo. Starši šoloobveznih otrok imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic. Delodajalec delavcu teh dveh pravic ne more odreči, če to resneje ne ogroža delovnega procesa.

Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih. Vendar mora delodajalec delavcu omogočiti, da en del dopusta traja najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna dopusta, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.

Primer izračuna

20 dni dopusta, pogodba sklenjena za 4 mesece: 20 / 12 x 4 = 5,67

Ker bi delavec le stežka izkoristil 0,67 dneva dopusta, zakon narekuje, da se najmanj pol dneva vedno zaokroži navzgor. Kar pomeni, da bi imel delavec v danem primeru za obdobje prvih štirih mesecev pravico do izkoristka šestih dni dopusta.

Prenos dopusta

Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti, bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka do 30. junija naslednjega koledarskega leta.

Odškodnina za neizrabljen letni dopust

Pravica do letnega dopusta je temeljna pravica delavca iz delovnega razmerja. Delavec se ji ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s sporazumom z delodajalcem o odpovedi pravici ali odškodnini za neizrabljen letni dopust. Sporazum, s katerim se delavec in delodajalec dogovorita o odškodnini za neizrabljeni letni dopust, je dopusten samo v 1 primeru. To je tedaj, ko delavcu preneha delovno razmerje pri delodajalcu in mu pred iztekom delovnega razmerja ni več mogoče zagotoviti izrabe letnega dopusta, do katerega je upravičen.

Še nekaj pomembnih informacij

• Letni dopust lahko delavec izkoristi v več delih. A delodajalec mu mora omogočiti, da en del traja najmanj dva tedna.
• Delavec mora najmanj dva tedna dopusta izkoristiti (delodajalec pa mu mora to omogočiti) do konca koledarskega leta (sicer mu dopust propade). Preostanek mora izkoristiti do 30. junija prihodnjega leta.
• Delavec se pravici do dopusta ne more odpovedati. Če ga zaradi prekinitve delovnega razmerja ne bi mogel izkoristiti, mu ga je delodajalec dolžan izplačati.

VIRI:

• Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
• Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
• Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
• Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
• Ministrstvo za delo družino in socialne zadeve