Nadomestilo podjetnikom ob brezposelnosti

Ker popoln izpad dohodkov predstavlja precejšen šok za zdaj brezposelne posameznike, se seveda postavlja vprašanja ali oz. kako takim ljudem država priskoči na pomoč, da prebrodijo finančno krizo, v kateri so se zaradi brezposelnosti znašli. Enovitega odgovora na to vprašanje ni. Primeri se namreč razlikujejo, predvsem v odvisnosti od tega ali gre za samostojne podjetnike oziroma za zaposlene v d. o. o., pa tudi od tega, ali te osebe postanejo brezposelne po lastni krivdi ali brez nje.

Samostojni podjetniki

Samostojni podjetnik je upravičen do nadomestila za primer brezposelnosti, če prenehanje dela ni posledica njegove krivde ali volje, kar pomeni, da se bo lahko kvalificiral za nadomestilo za primer brezposelnosti le v primeru, če bo status s. p.-ja ukinil zaradi objektivnih okoliščin. Med take okoliščine denimo spadajo njegova dalj časa trajajoča bolezen, insolventnost, stečaj, elementarna nesreča, večja materialna škoda na njegovem premoženju, izguba poslovnega prostora ali izguba poslovnega partnerja, na katerega je bilo v pretežni meri vezano poslovanje in drugi primerljivi objektivni razlogi. Seveda bo moral dokazati, da se je v teh okoliščinah znašel brez lastne krivde. Že na prvi pogled je jasno, da je ločnica med objektivnimi in subjektivnimi okoliščinami tanka in zna v praksi povzročati precej težav.

Komu pripada nadomestilo za brezposelnost?

Četudi bo uspel dokazati, da so objektivne okoliščine, ki opravičujejo prejem nadomestila za primer brezposelnosti, podane, pa s tem njegov križev pot do denarnega nadomestila še ne bo končan. Zdaj mora namreč pridno slediti predpisani birokratski proceduri. Najprej mora s. p. zapreti, se odjaviti iz vseh socialnih zavarovanj, se najkasneje v roku 30 dni prijaviti pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve, v pisni izjavi obrazložiti razloge za prenehanje opravljanja dejavnosti, predložiti tudi dokazila o razlogih prenehanja opravljanja dejavnosti in plačati vse prispevke.

Pomembno je tudi, da pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti lahko pridobijo le tisti, ki so bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani najmanj 10 mesecev v zadnjih 2 letih.

Če se samostojni podjetniki ne morejo sklicevati na objektivne okoliščine, načelno ne morejo priti do nadomestila za primer brezposelnosti. Obstajajo pa izjeme, ki potrjujejo pravilo. Iz prakse so poznani primeri, ko so samostojni podjetniki zaprli s. p., se nato zaposlili pri drugem delodajalcu, pri katerem so sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas, po poteku te pogodbe pa so pridobili možnost, da so se prijavili na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve.

Nekateri so s.p. prepisali na sorodnike, sami pa so se zaposlili pri drugem delodajalcu. Da človeška iznajdljivost ne pozna meja, pa dokazujejo primeri, v katerih so nekateri s.p. prepisali na svoje sorodnike, sami pa so se v drugem podjetju dogovorili za krajše poskusno delo. Če je bilo tako poskusno delo ocenjeno kot negativno, so dobili izredno odpoved in se prijavili kot iskalci zaposlitve na zavodu za zaposlovanje.

Zaposleni v d.o.o.

Zaposleni v d.o.o. lahko podobno kot samostojni podjetniki pridobijo nadomestilo za brezposelnost v primeru, če prenehanje delovnega razmerja ni posledica njihove krivde ali volje. To denimo pomeni, da do nadomestila za primer brezposelnosti ne bo upravičen tisti delavec, ki se je z delodajalcem sporazumno dogovoril o prenehanju delovnega razmerja, pa tudi ne tisti, ki mu je bilo delovno razmerje odpovedano zaradi njegove krivde (denimo zaradi malomarnega opravljanja dela), prav tako do nadomestila za primer brezposelnosti ne bo upravičen delavec, ki mu je delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi zato, ker ni sprejel njegovega predloga za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo in za nedoločen čas.

Pod to kategorijo seveda spadajo tudi vse oblike izredne odpovedi delovnega razmerja. Previdni morajo biti tudi starejši delavci. Tem se denimo pravica do nadomestila za primer brezposelnosti ne zagotavlja, če so dali pisno soglasje k odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Če je zaposleni v d.o.o. hkrati tudi solastnik podjetja ali poslovodni organ, je pridobitev pravice do nadomestila za primer brezposelnosti odvisna od tega, v kakšnem pravnem razmerju je, ko mu delovno razmerje preneha. V tem primeru se v praksi o pravici do nadomestila za primer brezposelnosti odloča podobno kot pri s.p. oz. kot pri tistih, ki so zavarovani na podlagi delovnega razmerja. Pomembno je tudi, kaj o tem pravi konkretna pogodba o zaposlitvi.

Povzetek

Država je pri dodeljevanju socialnih transferjev vedno bolj skopa, zato je prvi pogoj, da se brezposelni kvalificira za nadomestilo v primeru brezposelnosti, njegova dobra informiranost o paragrafih, ki to področje urejajo. V džungli predpisov, ki to področje urejajo, pa seveda pomembno vlogo igra tudi posameznikova iznajdljivost.