Kaja Ložar

Za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti mora podjetnik poznati kar nekaj predpisov. Zelo pomembno je, da pozna osnove sistema DDV, pa tudi, da ve, katere transakcije so v Sloveniji sploh obdavčljive z DDV.

Slovenska podjetja zadnje čase čedalje pogosteje sodelujejo s tujino, zato smo na portalu Mladipodjetnik.si pripravili predstavitev osnovnih pravil, ki pridejo v poštev pri prejemanju računov za blago ali storitve od tujih dobaviteljev.

S 1. januarjem 2015 so v veljavo stopile spremembe Direktive Sveta EU, kar je k nam prineslo tudi nekaj sprememb v pravilih za določanje kraja obdavčitve za storitve, opravljene končnim potrošnikom (Business to customer – B2C).

Za uspešen prehod v nov sistem (sistem “vse na enem mestu” ali sistem mini VEM) je nujna seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki.

Ste v lanskem letu prejeli račun, ki je imel obračunan DDV iz druge države članice EU ali tretje države? Ali veste, da ste pod določenimi pogoji upravičeni do vračila tega DDV? V nadaljevanju so predstavljena pravila ter postopek, kako zahtevati vračilo DDV v EU ali v tretjih državah.

Davčna zakonodaja se dnevno spreminja, kar pomeni, da ji je vedno težje slediti. Eden izmed ključnih davkov, s katerim se sreča podjetnik, je Davek na dodano vrednost. Sicer se zdi, da gre za enostavno obdavčitev, vendar lahko ta davek kaj hitro postane kompleksen in zapleten.

Glede na to, da se pojavlja vrsto vprašanj povezanih s poslovanjem s tujimi dobavitelji, je v nadaljevanju predstavljena obravnava prejetega računa za storitve, ki jih je opravil davčni zavezanec iz druge države članice EU, za slovenskega naročnika.

Podjetniki, ki ste v lanskem letu prejeli račun z obračunanim DDV v drugi državi članici Evropske unije ali katere tretje države, imate pod določenimi pogoji pravico, da vam je ta DDV povrnjen.

S 1. januarjem letošnjega leta, so na podlagi Direktive Sveta EU, ki ureja področje DDV, začela veljati spremenjena pravila za določanje kraja obdavčitve za storitve opravljene končnim potrošnikom (Business to customer – B2C).

S 1. januarjem 2015 so v veljavo stopile pomembne spremembe DDV pravil za določanje kraja obdavčitve za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve opravljene končnim potrošnikom (B2C) v drugo državo članico EU.

Pri poslovanju s tujino marsikdo ugotovi, da je sistem davka na dodano vrednost (DDV) precej zahteven za razumevanje. Prihaja namreč do pomembnih razlik med državami, ki spadajo v EU, in med državami, ki ne spadajo v EU, ter tudi v primeru dobave blaga, izvoza ali opravljanja storitev.

Poleg davčnih olajšav za donacije in investicije zakon omogoča tudi koriščenje olajšav za zaposlovanje, zaposlovanje invalidov, izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju in prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Več si preberite v nadaljevanju.

Rok za oddajo obračuna davka od dohodkov pravnih oseb (ODDPO) se hitro bliža. Do konca marca je potrebno oddati ODDPO, v katerem pa ima davčni zavezanec na voljo kar nekaj možnosti zniževanja davčne osnove. Preberite si jih v nadaljevanju.

Zaradi vedno večjega sodelovanja slovenskih podjetji s tujino smo že predstavili osnovna pravila, ki veljajo pri izdajanju računa za tovrstne dobave. V tem članku pa so predstavljena osnovna pravila, ki veljajo za prejemnike računov pri prejemu blaga ali storitev od dobaviteljev iz tujine.

Sistem DDV ni preprost niti znotraj naših meja, kaj šele pri poslovanju s tujino. Pri poslovanju nastajajo razlike med državami znotraj in zunaj Evropske Unije ter če gre za dobavo blaga, izvoza ali opravljanja storitev.

Podjetnik mora za izpolnjevanje zakonsko določenih obveznosti poznati vrsto predpisov. V tokratnem članku nadaljujemo s temelji DDV, in sicer s tem, ali so transakcije predmet DDV v Sloveniji ter od katere osnove se obračuna DDV.

Razvoju tehnologije in svetovnim dobrim praksam poslovanja sledi tudi slovenska zakonodaja, tokrat z uvedbo sistema eRačun. Ta določa, da morajo proračunski uporabniki od 1. 1. 2015 dalje prejemati in izdajati račune in spremljajoče dokumente v elektronski obliki.

Seznanitev z administrativnimi zahtevami in postopki, ki jih prinašajo spremembe zakonodaje o DDV na področju mednarodnega poslovanja s končnimi potrošniki, je ključnega pomena za uspešen prehod v nov sistem.

Pri davkih velja enako pravilo kot v osebnem življenju in to je, da so edina stalnica spremembe. S 1. januarjem 2015 bodo tako začele veljati spremenjene določbe Direktive Sveta EU, ki morajo biti do tega datuma tudi vnesene v naš Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1).

S 1. januarjem 2015 nas čakajo pomembne spremembe DDV pravil, ki lahko vplivajo na poslovne procese zavezancev za davek, prav tako pa pomenijo spremembo v načinu sestavljanja in predlaganja obračunov davka.