Ali je soglasje delodajalca za odprtje popoldanskega s.p. potrebno, je odvisno od posamičnega primera. (Vir slike: Pixabay)
Vprašanje:
Sem v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas. V prostem času bi rad nekaj dodatnega zaslužil, zato razmišljam o odprtju popoldanskega s.p. Ali moram o tem obvestiti svojega delodajalca in pred registracijo pridobiti njegovo dovoljenje?
Odgovor:
Odgovor na to vprašanje se bo razlikoval od primera do primera. Odvisen bo od vrste dejavnosti, ki jo delavec opravlja v rednem delovnem razmerju in od dejavnosti, ki jo namerava opravljati v okviru popoldanskega s.p. To področje podrobneje urejajo določbe Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Konkurenčna prepoved kot zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti
ZDR-1 konkurenčno prepoved ureja v 39. členu. Gre za določbo, ki delavcu v času delovnega razmerja prepoveduje opravljanje dela za svoj ali tuj račun, v primeru da gre za dejavnost, ki jo dejansko opravlja tudi delodajalec. Takšna dejavnost bi za delodajalca lahko pomenila konkurenco, zato jo delavec sme opravljati le v primeru, da predhodno pridobi delodajalčevo pisno soglasje. Slednje je pogoj za zakonito opravljanje takšnega dela, saj lahko delodajalec v nasprotnem primeru od delavca zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala s kršitvijo konkurenčne prepovedi. Zakon za to določa trimesečni rok od dneva, ko je delodajalec izvedel za takšno opravljanje dela, oziroma največ tri leta od dokončanja dela.
Ker gre za zakonsko prepoved, je potrebno poudariti, da velja za vse zaposlene. Velja tudi v primeru, da delavec v svoji pogodbi nima posebej določene konkurenčne prepovedi, oziroma obveznosti pridobitve delodajalčevega soglasja za opravljanje dopolnilne dejavnosti.
Na to temo je mnenje podal tudi informacijski pooblaščenec. V izjavi je zapisal, da ima delodajalec pravno podlago za pridobivanje podatkov o dejavnostih, ki jih delavec preko popoldanskega s.p. opravlja v prostem času. Ne sme pa posredovanja teh podatkov zahtevati od delavca. To pomeni, da delavec podatka o svoji dopolnilni dejavnosti delodajalcu ni dolžan posredovati. Delodajalec pa bo do teh podatkov sicer lahko dostopal preko drugih virov. Eden od njih je AJPES, kjer so podatki o s.p. javno objavljeni.
Konkurenčna klavzula kot pogodbena prepoved konkurenčne dejavnosti
Ta vrsta prepovedi konkurenčne dejavnosti pride v poštev šele po prenehanju delovnega razmerja. V nasprotju s konkurenčno prepovedjo je veljavna le v primeru, da se zanjo delavec in delodajalec pisno dogovorita v pogodbi o zaposlitvi.
Konkurenčne klavzule se delodajalec običajno posluži, ko delavec pri svojem delu ali v zvezi z njim pridobiva tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze. Takšna prepoved sicer lahko traja najdlje dve leti po prenehanju delovnega razmerja. Uveljavi pa se v primeru sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, redne odpovedi s strani delavca, redne odpovedi delavcu iz krivdnih razlogov ali izredne odpovedi delavcu.
V primeru da delavcu spoštovanje klavzule onemogoča pridobitev zaslužka primerljivega prejšnji plači, je delodajalec delavcu dolžan za ves čas trajanja klavzule izplačevati mesečna denarna nadomestila. Ta nadomestila morajo prav tako biti pisno določena, drugače konkurenčna klavzula ni veljavna.
Kadar dejavnost popoldanskega s.p. ni konkurenčna dejavnosti, ki jo delodajalec dejansko izvaja, delavec o tem delodajalca po zakonu ni dolžan obvestiti, niti mu delodajalec tega ne sme prepovedati. Soglasje delodajalca za odprtje popoldanskega s.p. torej ni potrebno v primeru, da gre za opravljanje dejavnosti, ki dejavnosti delodajalca ni konkurenčna. V primeru, da sta dejavnosti enaki ali podobni, pa bo predhodna pridobitev delodajalčevega pisnega soglasja nujna. Takrat namreč obstaja zakonska dolžnost upoštevanja prepovedi konkurence.
