
MP intervju: Admir Latić – Endom d.o.o.
Kako bi z dvema stavkoma opisal svojo dejavnost in katere so vaše prednosti pred konkurenco?
Naša dejavnost je energetska prenova objektov. Ta zajema prenovo fasade, zamenjavo oken, izolacijo mansarde in zamenjavo načina ogrevanja.
Naša prednost pred konkurenco je v inovativnosti in nestandardnem pristopu do stranke. Potencialne stranke vedno nagradimo že za povabilo na sestanek (na primer darila kot dežniki in podobne malenkosti). Vse potencialne stranke obdarujemo s skromnimi darili, tako da ne ostanejo praznih rok.
Naša konkurenčna prednost je tudi grajenje na blagovni znamki, delamo na prepoznavnosti podjetja. Naša ciljna publika so zaenkrat le zasebne stranke, zaradi težav z neplačili s strani podjetij. Podjetij se zaradi neplačil večinoma izogibamo. Ključna prednost se mi zdi tudi to, da nisem gradbenik oziroma obrtnik.
Sodelujete tudi z eko skladom. Kako poteka tovrstno sodelovanje?
Ljudje se eko subvencij povečini ne poslužujejo, saj se jih zaradi veliko birokracije bojijo. Mi ta postopek napravimo namesto njih, jim pomagamo s papirologijo in poskrbimo, da celoten potek teče lažje. Poskrbimo tudi za to, da stranka dobi čim bolj optimalno rešitev, čim bolj ustrezen sklop sredstev. Zaradi konkurence na trgu so cene dejansko precej nizke, zato so tovrstne kombinacije izredno zaželene, saj subvencija zagotavlja višji nivo same storitve.
Spletna stran | fasade.in |
Starost podjetnika | 27 |
Dejavnost | Energetska obnova hiš |
Pravna oblika | Družba z omejeno odgovornostjo |
Kako si pravzaprav prišel do ideje?
Kot mlad (še ne podjetnik) sem razmišljal, kako čim lažje priti do stanovanja. Ker so razmere na trgu slabe, nepremičnine pa drage, je to precej zapleten postopek. Sam sem se hotel rešiti kreditiranja, nisem se hotel zadolžiti. Doma smo imeli stanovanje, ki je bilo kar nekaj vredno. Uspel sem prepričati starše, da so stanovanje prodali, jaz pa sem iz tega želel napraviti večstanovanjsko hišo. Stanovanje sem prodal ravno v zadnjem obdobju pred zlomom nepremičninskega trga in s pomočjo denarja kupil manjšo parcelo zelo blizu dotedanjega stanovanja. S pomočjo nekaj dobre volje sosedov sem iz zemljišča iztisnil maksimum ter v stavbi postavil tri stanovanja. Stvar je torej kljub nekaj tveganjem precej uspela – brez kreditov, vendar s taktičnim zadolževanjem. Z dobavitelji sem se dogovoril za dolge plačilne roke, maksimalne popuste in visoke limite.
Ta projekt je bil začetek mojega podjetja. Dobavitelje sem nato poplačal s pomočjo prihodkov, ki so prihajali iz nastajajočega podjetja. S tem projektom sem tako uspel rešiti svoj stanovanjski problem brez kreditov, hkrati pa je to pomenilo tudi začetek mojega podjetja. Ideja se mi je pravzaprav porodila ob delu v prejšnjem podjetju. Prek komunikacije s podjetniki sem prišel do zanimivih idej. Uspešni podjetniki, uspešni in novi pristopi očitno delujejo, želel sem jih izvajati tudi sam.
Konec leta 2008 je Slovenija zašla v krizo, ki se morda še najbolj kaže prav v gradbeništvu. Kako se je tvoje podjetje soočilo s krizo? Ste se morda na krizo posebej pripravili?
V podjetju pravzaprav nismo doživeli krize. Začeli smo namreč ravno v obdobju krize na trgu, tako da so nam prihodki rasli, podjetje se je širilo. Morda je kriza nekoliko upočasnila naš razvoj, smo jo pa uspešno reševali z inovativnim pristopom do naših strank, ki je ponudil dodano vrednost tistim, ki so se odločili za nas.
S katerimi problemi si se soočal na začetku svoje podjetniške poti?
Na začetku sem se soočal s pomanjkanjem izkušenj na tem področju. Dejstvo je, da mladega podjetnika poskušajo starejši kolegi, “kvazi partnerji”, izkoristiti. Pretekle izkušnje so dobra šola. Rekel bi torej, da nepoznavanje trga in trikov na trgu (na primer neplačila), kar je še posebej problem pri velikih podjetjih. Prispevke državi in material je treba vedno plačati, naročniki pa ne plačujejo, kar je za malo podjetje lahko kmalu pogubno, še posebej v primeru, ko gre za večje posle.
Kaj ti v podjetništvu daje energijo in motivacijo? Je to morda denar? Želja po samostojnosti?
Ključna motivacija pri mojem delu je samostojnost. Uveljavljanje svojega sloga vodenja, svoje vizije, pravil. Poleg tega je motivacija tudi moja družina. Ta stoji za vsemi mojimi potezami, me tolaži ob napakah in podobno. Denar jemljem kot posledico uživanja v delu. Vsak mladi podjetnik mora vedeti, da v prvih letih poslovanja ne bo veliko denarja. Tu ni hitrih poti do zaslužka, potrebna je potrpežljivost in skromnost.
Si za vstop v podjetništvo pridobival kakšna posebna podjetniška znanja ali si se zanašal le na znanja s svojega področja? Kako ti je pomagala formalna izobrazba?
Po izobrazbi sem ekonomist, in sicer ravno pred diplomo, hkrati pa tudi že delam magisterij. Znanja pridobljena na ekonomski fakulteti so mi v veliki meri pomagala. Sicer drži, da sta praksa in teorija velikokrat “skregana med seboj”, vendar moram reči, da je teorija ključna za razumevanje razvojnih ciklov podjetja. Brez poznavanja teorije in razvojnih ciklov se v podjetju ustavi rast, brez delegiranja nalog in širitve ekipe podjetje ne more rasti.
Potrebno je delegirati tudi pomembnejše naloge, na primer razpolaganje s poslovnim računom. Direktor podjetja mora sicer še vedno nadzorovati poslovanje, vendar se posvetiti tudi temu, kako na pomembna mesta postaviti prave ljudi. Tu bi dodal citat znanega ekonomista: “V Sloveniji je preveč vodenja na pamet.” Premalo je znanja o vodenju podjetniških ekip, timov in podobnem.
Si se podjetništva lotil načrtno (poslovni načrt; analiza panoge, konkurence) ali je bila to spontana odločitev?
Definitivno je bilo to načrtno. Poleg nekaj začetnih spontanih korakov. Napravil sem poslovni načrt, ki mi je služil kot podlaga za razmišljanje o poslovni ideji, kriznih situacijah in podobnem. Teoretični del je pomemben, brez tega ne gre.
Si pripravljen svoje podjetje prepustiti kakemu drugemu direktorju ali morda celo lastniku?
Da. Ključen cilj v mojem podjetju je tako imenovana podjetniška žetev. Podjetje sem pripravljen prepustiti novemu lastniku z novo vizijo. Zaradi precejšnje rasti podjetja le-tega jemljem čedalje resneje, prihodki postajajo precej konkretni.
Če bi lahko začel še enkrat, katerih napak ne bi ponovil?
Definitivno bi premislil pri izbiri partnerjev, ki so bili v podjetju ob njegovi ustanovitvi. V kolikor s poslovnim partnerjem nisi preživel veliko časa in z njim nisi finančno posloval, te osebe ne poznaš. Pri iskanju s partnerji sem se v preteklosti že večkrat opekel. Ključna je razporeditev vlog, le eden izmed partnerjev v podjetju mora biti vodilni, ostali ne. Po drugi strani pa drži tudi to, da vsaka napaka prispeva k večji previdnosti za nadaljnje poslovanje, pridobiš nove izkušnje.
Imate trenutno v podjetju kakšne napake, na katere bi opozoril?
Trenutno imamo težave z logistiko, dostavo materiala, kljub solidnemu voznemu parku, zato se poslužujemo zunanjih izvajalcev.
Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!
Imaš kakšen nasvet za tiste, ki podjetniki šele postajajo?
Nasvet je enostaven. Na vsa vprašanja si mladi podjetnik ob odprtju podjetja ne bo mogel odgovoriti. Treba je tudi malo tvegati. Moj nasvet je naslednji: v kolikor nas zanima, kakšna je voda v bazenu, jo lahko opazujemo, proučujemo, poskušamo, vendar v končni fazi bomo morali skočiti notri in jo popolnoma stestirati. Idejo je potrebno čimprej testirati na trgu in videti, če bo uspešna.
Kaj pa nasvet za tiste, ki nimajo ideje?
Dobro podjetništvo je že posnemanje obstoječih idej z dodajanjem inovativnih procesov. Isto stvar počnem na drugačen način. To je formula za uspeh. Novinci naj ne skrbijo preveč, če je njihova ideja že implementirana v trg. Potrebno je prilagajati in izboljševati že obstoječe ideje ter jih izvajati na drugačen način.
Zmagal si na tekmovanju za mladega podjetnika leta. Kaj pričakuješ od zmage?
Pričakujem, da bodo naše obstoječe in bodoče stranke pridobile nekoliko večje zanimanje v naše podjetje. Z nazivom mladi podjetnik leta 2011 dokazujemo, da se poslovanja, svojega poslanstva in vizije lotimo resno ter, da delujemo na dolgi rok.