MP intervju: Matija Goljar – Ustvarjalnik

Z Matijo smo intervju opravili ravno v času, ko je Ustvarjalnik zaključil izbor idej za prvo generacijo tega podjetniškega pospeševalnika. Izbrali so 5 ekip, presenetljivo pa je, da je bilo izbranih kar 9 predstavnic ženskega spola ter le en moški. V nadaljevanju si preberite nekaj o samem projektu Ustvarjalnik, o izbranih idejah, pa tudi o razmišljanju glede podjetniške prihodnosti v Sloveniji.

Matija, katere panoge prepoznavaš kot perspektivne za startupe (ne samo IT) pri nas?

Zmotno bi bilo razmišljati, da se danes da uspeti samo na računalniškem področju. Resda je najbolj na očeh medijev in javnosti, a večina podjetniških idej se še vedno rodi iz posameznikovih hobijev, njegovih veščin, ustvarjalnosti ali znanj, ki jih lahko uspešno trži. To se je izkazalo tudi pri prijavah v Ustvarjalnik – velika večina idej je vsebovala trženje določenega znanja (kot nudenje neke storitve) ali kreativnih veščin (trženje lastnih izdelkov).

Moj nasvet za mlade bi bil, da se vprašajo, kaj znajo narediti bolje od drugih, kakšni so njihovi hobiji in kateri so njihovi talenti. Prepričan sem, da lahko vsak najde nekaj, kar bi lahko uspešno tržil. Opažam, da se zelo bojimo pokazati, kaj znamo in smo prepričani, da nismo sposobni ali pa, da naši talenti niso “nič takega.” OK, morda res ni najbolje, da gre pol Slovenije na avdicijo za pevska tekmovanja, zagotovo pa ima pol Slovenije vsaj nekakšno znanje, iz katerega lahko nastane uspešen posel. Velika večina takih poslov bo majhnih, ampak iz majhnega zraste veliko … In če imamo veliko malih podjetij, tudi do svetovno znanih startupov ni več dolga pot.

Katerih storitev manjka na trgu (da bi bili ljudje pripravljeni plačati zanje) in so zato lahko boljša priložnost za startup podjetja?

Težko rečem, da pa zdaj obstaja ravno “tista” panoga, ki je še posebej atraktivna, zato bom raje podal malo bolj splošen odgovor.

Današnja družba živi v precejšnjem izobilju, zato vse bolj trošimo za stvari, ki nas zadovoljujejo na emocionalni ravni in niso zgolj funkcionalne. Kupujemo oblačila, s katerimi kažemo našo individualnost (ne zato, ker nas zebe), kupujemo avto, ki nam je všeč (ne zato, ker je najbolj primeren za naše potrebe), kupujemo računalnike z odgriznjenim jabolkom in športne copate s kljukico (ne tiste, ki so cenejši).

Naj postrežem s konkretnim primerom. Starejša gospa se je po izgubi zaposlitve v tekstilni industriji začela ukvarjati z ročnimi deli. Vemo, da je dekorativne izdelke domače obrti zelo težko prodati. Ona pa je imela zgodbo. Iz kovinske žice je izdelala drevo, ga nalepila na kamen in na veje obesila pozlačene lističe. To je drevo želja. Vedno, ko se ti izpolni želja, lahko odtrgaš list. Na prvem sejmu, kjer je predstavila ta izdelek, je prodala vse. Prodala bi jih lahko še nekajkrat več, kot jih je bila zmožna izdelati.

Drevo želja (Vir slike: arhiv Ustvarjalnika)

Vedno je potrebno prodati zgodbo, ozadje izdelka, saj bo ravno to najbolj prepričalo kupce. Ravno včeraj sem govoril s predsednico Turističnega društva Kočevje, ki je razlagala, kako se bodo lotili promocije Kočevskega. Povedala je, da tam raste najstarejša jelka na svetu. Njena poslovna zamisel je bila, da bi pobirali semena tiste jelke, jih nasadili in nato nekaj let kasneje prodajali najbolj ekskluzivne novoletne jelke – po vsem svetu. Na tak način se moramo naučiti ustvarjati dodano vrednost, možnosti je neomejeno.

In še dodatna prednost: takšne poslovne zamisli se lahko loti vsak, saj ne potrebuje nikakršnega posebnega znanja. Samo iznajdljivost 🙂

Se spomniš kakšnih inovativnih idej startup podjetij iz tujine iz bolj nišnih panog?

Obstaja en primer, ki ga pogosto kažem dijakom na podjetniških delavnicah. Pogosto me sprašujejo, kako bi lahko oni ustvarili nekaj novega, ko pa nimajo nobenega vrhunskega znanja, da bi kaj takega izumili.

Skušam jim dokazati, da ni potrebno biti doktor znanosti, da ustvariš nov produkt in tako jih spomnim na osnovnošolsko fiziko. Če pustiš nekaj kovinskega poleti na soncu, se boš opekel, ko boš skušal predmet vzeti v roke. Z lesom se to ne bo zgodilo. To znanje fizike je bilo dovolj, da je ameriški podjetnik izdelal produkt Coffee Joulies (www.joulies.com), v kavno zrno oblikovane, nekaj centimetrov velike kovinske kroglice, ki jih lahko vržeš v svoj kavni lonček, da bo kava ostala topla bistveno dalj časa. Na Kickstarterju je zbral 300 tisoč dolarjev, zdaj pa jih zelo uspešno trži prek spleta.

V Ustvarjalniku ugotavljajo: Čez nekaj let bomo imeli očitno več podjetnic kot podjetnikov >>

Ali je pri nas dovolj primernih vlagateljev za start-upe in kje naj prodorni podjetniki iščejo denar?

Verjamem, da lahko iznajdljiv podjetnik začne posel tudi brez kapitala. Prepričanje, da je za posel vedno potreben kapital, ne drži vedno. Podjetnik, ki hoče denimo začeti prek spleta tržiti nek produkt, se bi običajno posla lotil tako, da bi razvil spletno trgovino in nakupil zalogo svojega izdelka. Nato bi se začel na široko oglaševati in … potem je v božjih rokah, ali bodo ljudje dejansko kupovali ali ne. Podjetnik je na tej točki v posel vložil nekaj tisoč evrov, uspeh pa je negotov.

Mnogo smiselneje bi bilo, da bi tak podjetnik za začetek poslovanja uporabil katero od brezplačnih orodij za izdelavo spletnih trgovin (recimo angleški Shopify ali slovenski Shopamine), v njej objavil izdelek, ki ga želi prodajati in prek Facebooka potencialne kupce povabil, da izdelek naročijo. Tako bi hitro preveril, ali na trgu obstaja potreba po tem izdelku, še preden bi zapravil denar. Po tem, ko bi ugotovil, da interes obstaja, pa lahko z mnogo večjo gotovostjo vloži v podjetje svoj denar ali išče kapital pri svojcih, investitorjih …

Zavedati se moramo, da investitorji skoraj nikoli ne vlagajo v idejo. Vlagajo v rast. Podjetnik mora sam dokazati, da je njegova ideja tržno zanimiva in ima potencial za širitev, potem pa denar ni več problem.

Ne pozabite tudi na ostale MP intervjuje!

Ali verjameš, da startup podjetja lahko zaženejo gospodarstvo in prinesejo nova delovna mesta?

Absolutno. Mala podjetja so hrbtenica vsakega gospodarstva, so nosilci inovativnosti in razvoja. Že zdaj malo podjetništvo zaposluje večino slovenskih delavcev in tako bo tudi v prihodnje. Iz malega zraste veliko, zato si moramo prizadevati, da damo tem podjetjem vse pogoje za rast in razvoj. Hkrati pa moramo spodbujati mlade talente, da si upajo stopiti na samostojno podjetniško pot in tako dati proste roke svoji ustvarjalnosti. To počne naš Ustvarjalnik.

Več o Ustvarjalniku poiščite na spletni strani: Ustvarjalnik >>