Odgovor strokovnjaka: Kako naj bo vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Zakon o delovnih razmerjih določa, da mora biti redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena pogodbeni stranki, ki se ji pogodba odpoveduje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi se lahko vroča:

• osebno v prostorih delodajalca (praviloma),
• s priporočeno pošiljko s povratnico,
• pri delodajalcu, in sicer z objavo na oglasnem mestu, ki je dostopno delavcu.

Četrti odstavek 88. člena ZDR-1, ki ga je razveljavilo ustavno sodišče, se je glasil: Delavcu se v primeru, če se mu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico, vroča na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, razen če je delavec naknadno pisno sporočil drug naslov, delodajalcu pa na naslov sedeža delodajalca, določenega v pogodbi o zaposlitvi. Šteje se, da je vročitev opravljena, ko je pošiljka prevzeta, oziroma če pošiljka ni prevzeta v roku za sprejem, ko poteče osem dni od dneva prvega poskusa vročitve.

Iz tega sledi, da torej ni obvezna osebna vročitev odpovedi po pošti, temveč lahko delodajalec vroča tudi s priporočeno pošiljko s povratnico, kar je dodatno urejeno v Zakonu o poštnih storitvah. Ta zakon določa, da se pošiljka, če ni prevzeta v roku, vrne pošiljatelju. To je neskladno s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena ustave, saj če delavec po izteku roka za prevzem pošiljke te ne prevzame, se pošiljka vrne delodajalcu, s čimer se delavcu dejansko onemogoči možnost, da se seznani s odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, kar pa je v nasprotju z namenom vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Namen vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi je torej omogočiti, da bo delavec z odpovedjo seznanjen in bo lahko pravočasno vložil tožbo, če bo menil, da je odpoved nezakonita. Zato prvi odstavek 88. člena ZDR-1 izrecno določa, da mora biti (pisna) odpoved vročena drugi pogodbeni stranki. Omenjena neskladnost lahko predstavlja številne hude posledice za delavca, saj lahko zamudi rok za vložitev tožbe, s tem pa možnost za morebitno izpodbijanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi pred sodiščem. Ker gre za prekluzivni rok, delavec nima več možnosti za vrnitev v prejšnje stanje ali podaljšanje roka.

Pri presoji se je ustavno sodišče osredotočilo na težo posledic zamude roka zaradi neseznanitve, ob tem pa ocenilo dejanske možnosti za seznanitev in podalo opažanje, da na priporočeni pošiljki ne piše, kdo je pošiljatelj (delodajalec), zato delavec in njegovi družinski člani ne morejo izkazati dodatne skrbnosti pri sprejemanju priporočenih pošiljk. Res je, da lahko pride do neseznanitve z odpovedjo tudi zaradi premajhne skrbnosti delavca, vendar pa je velika teža posledice očitno nesorazmerna z morebitnimi koristmi izpodbijane določbe oziroma pozitivnim vplivom na zapletenost postopka vročanja odpovedi.

Ustavno sodišče je v sodbi zapisalo, da je treba upoštevati, da je vročitev odpovedi predpogoj za uveljavljanje sodnega varstva zoper odpoved, ki je za delavca lahko življenjskega pomena. Izguba zaposlitve lahko ogrozi delavca in tudi njegovo družino, zato mora biti omogočeno najmanj to, da se delavec z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dejansko seznani, saj le tako lahko uveljavi sodno varstvo. Ustavno sodišče je odločilo, da obstoječi 4. odstavek 88. člena ZDR-1 ni v skladu z 23. členom ustave, zato je ugodilo ustavni pritožbi in razveljavilo omenjeni člen.

Za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi še vedno velja Zakon o delovnih razmerjih in še vedno je mogoče odpoved vročiti s priporočeno pošiljko s povratnico, vendar pa se bo kot datum seznanitve štel datum, ko bo delavec dejansko seznanjen z odpovedjo.

Vir: Uradni list