Viri financiranja podjetja: pregled lastnih, dolžniških in lastniških virov

Viri financiranja podjetja

Viri financiranja podjetja

Temeljna osnova za uspešen zagon vsakega podjetja je dobra ideja, zavzet tim ljudi ter dovolj kapitala za ustanovitev in rast podjetja. Bolj, kot se podjetje nahaja v kapitalsko intenzivni panogi ter hitrejša, kot je rast podjetja, več finančnih sredstev potrebuje.
Viri financiranja podjetja: pregled lastnih, dolžniških in lastniških virov

Viri financiranja podjetja

Viri financiranja podjetja pogosto odločijo, ali bo zagon preživel prva leta in kako hitro bo rasel, saj dobra ideja in zavzet tim brez kapitala še ne zadoščata. V tem pregledu so zbrani vsi glavni viri financiranja podjetja, od lastnih prihrankov do poslovnih angelov, skupaj s primerjalno tabelo, ki vam pomaga izbrati pravo kombinacijo.

Viri financiranja podjetja – štiri skupine

Viri financiranja podjetja: štiri skupine

Viri financiranja se delijo na štiri skupine. Vsaka ima drugačen strošek, drugačna tveganja in drugačne zahteve do podjetnika.

  • Notranji viri: lastna sredstva ustanoviteljev in denar, ki ga podjetje ustvari s prodajo.
  • Dolžniški viri: posojila, bančni krediti, leasing, faktoring in obveznice. Denar morate vrniti z obrestmi.
  • Lastniški viri: vlagatelji vstopijo v lastništvo (poslovni angeli, skladi tveganega kapitala, množično financiranje z deleži).
  • Nepovratna sredstva: subvencije in razpisi občin, države in Evropske unije.

Primerjava: viri financiranja v tabeli

Spodnja tabela povzema glavne vire financiranja podjetja in je hiter pregled, kateri viri financiranja so smiselni v kateri fazi. Gre za splošno primerjavo, konkretni pogoji so vedno odvisni od ponudnika in razpisa.

Vir Kdaj je smiseln Glavna prednost Glavna past
Lastni viri Zagon, preverjanje ideje Popoln nadzor, brez obveznosti vračila Omejena sredstva, osebno tveganje
Posojilo družbenika Hitra krepitev likvidnosti v d.o.o. Enostavno, brez spremembe lastništva Povečuje zadolženost družbe; ob stečaju lahko velja za nadomestilo kapitala
Bančni kredit Podjetje z zgodovino poslovanja in zavarovanjem Predvidljiv strošek, lastništvo ostane vaše Zahtevno za mlada podjetja, zavarovanje
Leasing Nakup opreme in vozil Ne potrebujete celotnega zneska naenkrat Skupni strošek je višji od nakupa z lastnim denarjem
Slovenski podjetniški sklad Zagon, naložbe, likvidnost Ugodnejši pogoji, garancije, mikrokrediti Razpisni roki in omejitve upravičenosti
SPOT svetovanje Pred vsako večjo odločitvijo Brezplačno svetovanje Ni vir denarja, le podpora
Poslovni angeli Zgodnja faza z mednarodnim potencialom Denar, izkušnje in poslovna mreža Odstopite del lastništva in nekaj nadzora
Tvegani kapital Hitra rast, večje naložbe Velika sredstva in strateška podpora Razvodenitev deleža, pritisk na izstop
Množično financiranje Izdelek ali storitev, ki privabi javnost Preverjanje trga in marketing hkrati Veliko dela, podcenjeni stroški izvedbe
Subvencije Ko projekt ustreza pogojem razpisa Sredstev ni treba vračati Birokracija, poročanje, čakanje na odločitev

Notranji viri financiranja: najprej bootstrapping

Med vsemi viri financiranja so notranji najpomembnejši.

Prvi vir je lastna prodaja. Uspešni podjetniki hitro in poceni preverijo tržno hipotezo, stroške držijo nizko in vsak evro reinvestirajo. Tej strategiji pravimo bootstrapping.

  • Začnite ob drugi zaposlitvi ali s skromno infrastrukturo, na primer doma.
  • Za trženje uporabite družbena omrežja in guerrilla pristope namesto dragega oglaševanja.
  • Skrajšajte čas do prvega kupca in hitro izstavljajte račune ter izterjajte plačila.
  • Z dobavitelji se dogovorite za čim daljše plačilne roke.

V zgodnji fazi pogosto sodelujejo tudi prijatelji in družina (t. i. 3F). Ne glede na to, kdo vam posodi denar, dogovor zapišite in jasno določite rok vračila. Brez delujočega jedra posla je zunanje vire financiranja težko pridobiti.

Dolžniški viri financiranja: posojilo, kredit, leasing

Dolžniški viri financiranja so za mlada podjetja težje dostopni. Banke ocenjujejo zgodovino poslovanja in zahtevajo zavarovanje, zato imajo mlada podjetja pri kreditih težave. Ko podjetje posluje in ustvarja dobiček, se možnosti bistveno izboljšajo. Poleg bančnega kredita so možni še faktoring, obveznice in leasing.

Za nakup opreme ali vozil je pogosto smiseln leasing. Če poslujete kot s.p., preberite tudi, kako deluje samostojni podjetnik, saj za obveznosti odgovarjate z vsem premoženjem. Posojila med družbami in povezanimi osebami podrobneje obravnava članek o dajanju posojil med podjetji.

Kako družbi zagotoviti svež denar

Lastniki d.o.o. lahko denar v družbo vložijo na tri načine: s posojilom družbenika, z dokapitalizacijo (povečanjem osnovnega kapitala) ali z naknadnimi vplačili, če jih predvideva družbena pogodba. Vsak način drugače vpliva na bilanco stanja, davke in možnost kasnejšega vračila.

  • Posojilo: v bilanci je obveznost, obresti so praviloma odhodek družbe. Če obresti družbeniku, fizični osebi, izplača pravna oseba, je ta kot plačnik davka dolžna izračunati, odtegniti in plačati dohodnino po stopnji 25 %, ki je dokončni davek. Pri povezanih osebah so obresti priznane največ do priznane obrestne mere, ki jo objavi minister za finance (19. člen ZDDPO-2). Če je družbenik posojilo dal v času, ko bi moral družbi zagotoviti lastni kapital, ga v stečaju družbe ne more uveljavljati kot terjatev (498. člen ZGD-1).
  • Dokapitalizacija: krepi kapital, vendar zahteva spremembo družbene pogodbe, o kateri družbeniki odločajo s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov; sklep potrdi notar, sprememba pa začne veljati z vpisom v register (516. in 517. člen ZGD-1). Dosedanji družbeniki imajo praviloma prednostno pravico do prevzema novih vložkov v 14 dneh od skupščine. Vračilo vložka je mogoče le z zmanjšanjem kapitala.
  • Naknadna vplačila: če jih predvideva družbena pogodba, jih družbeniki vplačajo poleg osnovnih vložkov, povečajo pa se ne osnovni kapital, ne osnovni vložki ne poslovni deleži; sklep o njih morajo družbeniki sprejeti soglasno (491. člen ZGD-1).

Podrobnosti, davčne posledice in postopke najdete v članku o načinih vplačil v in izplačil iz d.o.o. Pred odločitvijo se posvetujte z računovodjo ali davčnim svetovalcem, saj se pravila in prakse spreminjajo. Splošno o obliki podjetja pišemo tudi v prispevku o družbi z omejeno odgovornostjo.

Slovenski podjetniški sklad in SPOT svetovanje

Slovenski podjetniški sklad (SPS) je javni sklad, ki mikro, malim in srednje velikim podjetjem ponuja nepovratna sredstva (zagonske subvencije za podjetja, mlajša od 14 mesecev), kredite in mikrokredite, garancije za bančne kredite ter lastniško financiranje, ki ga izvaja posredno, prek skladov tveganega kapitala, izbranih na javnem razpisu. Ponudba in razpisni pogoji se spreminjajo. Po podatkih SPS so med trajnimi oblikami spodbud na voljo zagonske subvencije (do 30.000 evrov v manj razvitih območjih in do 72.000 evrov za inovativna zagonska podjetja), mikrokrediti od 5.000 do 25.000 evrov, krediti do 100.000 evrov ter 60- ali 80-odstotne garancije za bančne kredite. Preverite aktualne razpise na spletni strani Slovenskega podjetniškega sklada, saj imajo razpisi roke in omejene proračune.

Brezplačno svetovanje o poslovnem načrtovanju, trženju, vodenju podjetja in pravnih vprašanjih ponujajo točke SPOT. SPOT ni vir denarja, a vam pomaga pripraviti dokumentacijo za razpis, kredit ali investitorja. Dober poslovni načrt je osnova za vse zunanje vire financiranja.

Brezposelni, ki se samozaposlijo, lahko pod pogoji Zavoda RS za zaposlovanje uveljavljajo tudi subvencijo za samozaposlitev; ali je javni poziv trenutno odprt in v kakšni višini, preverite na spletni strani zavoda.

Nepovratna sredstva kot vir financiranja

Nepovratna sredstva so privlačna, vendar zahtevajo čas in denar. Poslovni model morate pogosto prilagoditi pogojem razpisa, prijava in poročanje sta zahtevna, nekateri podjetniki pa najamejo strokovnjaka za pisanje prijav. Razpisi so na ravni občin, države in EU, zato jih redno spremljajte in ne gradite poslovnega modela le na subvenciji.

Viri financiranja podjetja – poslovni angel

Poslovni angeli: kako do prvega vlagatelja

Poslovni angel je premožen posameznik, ki vlaga v zgodnje faze podjetij, pogosto ob tem prispeva izkušnje iz lastnega podjetništva in poslovno mrežo. Sprejme večje tveganje kot banka, od naložbe pa pričakuje nadpovprečen donos. Ker vlaga lastni denar, ga zanima predvsem ekipa in mednarodni potencial. Takemu denarju pravimo tudi pametni denar.

Kako se pripraviti na pogovor z angelom

  1. Zapišite pričakovanja: ali iščete denar, tržne povezave, strokovno svetovanje ali vse troje.
  2. Poiščite vlagatelje: sami ali prek izkušenega posrednika z referencami. Neizkušenim podjetnikom je posrednik v pomoč.
  3. Pripravite gradiva: enostranski investicijski predlog, povzetek poslovnega načrta (do dve strani) in celoten poslovni načrt. Slednjega dajte šele po podpisu pogodbe o nerazkritju informacij (NDA).
  4. Vadite nastop: enominutni nagovor, petminutna in dvajsetminutna predstavitev.
  5. Sami vzdržujte stik: po sestanku ne čakajte, da se oglasi vlagatelj.

Vstop angela v podjetje je dolgoročna zveza, zato preverite, ali se skladate pri viziji in načinu dela. Vlagatelji pri tem vrednotijo tudi podjetje, kar obravnava članek o vrednotenju podjetja.

Tvegani kapital in množično financiranje

Skladi tveganega kapitala vlagajo večje zneske v podjetja, ki so že dokazala trg in imajo mednarodne ambicije. Pričakujejo jasno konkurenčno prednost, izkušeno ekipo in vidno izstopno strategijo. V zameno zahtevajo lastniški delež in vpliv na odločanje. Več o prednostih in slabostih najdete v članku o naložbah tveganega kapitala.

Pri množičnem financiranju sredstva zbirate od številnih posameznikov prek spletne platforme. Obenem preverite, ali je izdelek zanimiv za trg, zato je to lahko dobra dopolnitev drugih virov financiranja.

Viri financiranja po fazah rasti

Uspešni podjetniki različne vire financiranja kombinirajo glede na fazo rasti. Pri izbiri pomislite na tri stvari: koliko denarja res potrebujete, koliko nadzora ste pripravljeni odstopiti in kako hitro lahko vir pridobite. Običajno zaporedje je tako.

  1. Lastni prihranki in sredstva družine in prijateljev.
  2. Prvi prihodki od prodaje in morebitna nepovratna sredstva.
  3. Poslovni angel ali drug zasebni vlagatelj, če poslovni model to dopušča.
  4. Tvegani kapital za hitro mednarodno rast.
  5. Bančni krediti in leasing, ko je poslovanje stabilno.

Ni nujno, da greste po vseh stopnjah. Mnoga podjetja rastejo organsko, brez zunanjih lastnikov, saj niso vsi viri financiranja primerni za vsak poslovni model. Pred vsako odločitvijo natančno preberite pogoje in izračunajte skupni strošek vira, vključno z izgubo nadzora in administrativnimi obveznostmi.

Viri financiranja podjetja – spodbude SPS

Kaj Slovenski podjetniški sklad ponuja mladim podjetjem

Slovenski podjetniški sklad (SPS) na svojih stalnih straneh navaja štiri oblike finančnih spodbud. Preglednica povzema zneske in pogoje, kot jih sklad objavlja; za posamezen razpis (roki, razpoložljiva sredstva, upravičenci) vedno preberite razpisno dokumentacijo, saj se pogoji spreminjajo.

Spodbuda Zneski in pogoji po podatkih SPS
Zagonske subvencije nepovratna sredstva za podjetja, mlajša od 14 mesecev: do 30.000 evrov v manj razvitih območjih, do 72.000 evrov za inovativna zagonska podjetja
Mikrokrediti in krediti mikrokredit od 5.000 do 25.000 evrov, kredit do 100.000 evrov; brez stroškov odobritve in vodenja; zavarovanje z menicami, pri kreditih nad 25.000 evrov še z osebnim poroštvom
Garancije za bančne kredite 60- ali 80-odstotna garancija; do 1.250.000 evrov kredita za investicije, do 200.000 evrov za obratna sredstva
Lastniško financiranje SPS vlaga posredno, prek skladov tveganega kapitala, izbranih na javnem razpisu; podjetje se za naložbo obrne neposredno na izbrani sklad

Aktualne pogoje objavlja Slovenski podjetniški sklad.

Pogosta vprašanja: viri financiranja

Kateri viri financiranja so najcenejši?

Med viri financiranja je najcenejši denar, ki ga ustvarite s prodajo, sledijo nepovratna sredstva. Lastniški vlagatelji so v resnici najdražji, ker odstopite del prihodnje vrednosti podjetja.

Ali lahko mlado podjetje dobi bančni kredit?

Je težko, ker banke zahtevajo zgodovino poslovanja in zavarovanje. Pomagajo lahko garancije Slovenskega podjetniškega sklada (60- ali 80-odstotna garancija za bančni kredit) ali mikrokrediti SPS. Preverite aktualne razpise.

Kakšna je razlika med poslovnim angelom in skladom tveganega kapitala?

Angel je posameznik, ki vlaga lastni denar v zgodnji fazi. Sklad upravlja denar več vlagateljev in običajno vlaga večje zneske v kasnejših fazah.

Ali so SPOT svetovanja plačljiva?

SPOT ponuja brezplačno svetovanje. Podrobnosti in najbližjo točko preverite na portalu SPOT.

Kako dokapitalizirati d.o.o.?

Z vplačilom novega osnovnega vložka, ki zahteva spremembo družbene pogodbe in vpis v sodni register, ali z naknadnimi vplačili, če jih družbena pogodba predvideva (ta ne povečajo osnovnega kapitala).

Ali družbenik lahko terja posojilo, ki ga je dal družbi v stečaju?

Ne vedno. Če je družbenik posojilo dal v času, ko bi moral družbi zagotoviti lastni kapital, v stečajnem postopku ali postopku prisilne poravnave ne more uveljavljati zahtevka za vračilo, posojilo pa se šteje za premoženje družbe (498. člen ZGD-1). Če je družba tako posojilo vrnila v zadnjem letu pred uvedbo stečaja, mora družbenik vrnjeni znesek nadomestiti (499. člen ZGD-1).

Kdo odtegne davek od obresti, ki jih družbenik prejme od družbe?

Če obresti družbeniku, fizični osebi, izplača pravna oseba, je ta kot plačnik davka dolžna izračunati, odtegniti in plačati dohodnino po stopnji 25 %. Tako plačana dohodnina je dokončni davek, zato obresti niso del letne odmere dohodnine (FURS). Pri povezanih osebah so obresti za davek od dohodkov pravnih oseb priznane največ do priznane obrestne mere (19. člen ZDDPO-2).

Kaj preberete naprej

Članek je splošne narave in ne pomeni finančnega, davčnega ali pravnega svetovanja. Pogoje razpisov in zakonodajo preverite pri pristojnih institucijah ali strokovnjaku.

Izvirni avtor: Blaž Kos

Morda vas zanima tudi sorodna vsebina
Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovska štipendija za dijake in študente

Kadrovske štipendije so odlična priložnost za podjetja, saj si lahko tako zagotovijo razvoj ustreznega delovnega kadra, ki ga sami izšolajo, to pa spodbuja nadaljnji razvoj podjetja. Mladim štipendistom tako omogočajo izobraževanje ob prejemanju štipendije in zagotovljeno službo. Več >

Subvencija za samozaposlitev

Subvencija za samozaposlitev

SUBVENCIJ JE ZMANJKALO! Subvencija za samozaposlitev je več kot dobrodošla pomoč za vsakega podjetnika začetnika. Tovrstne zagonske pomoči Zavod RS za zaposlovanje ponuja vsakih nekaj let. Trenutno sta aktualni subvencija za samozaposlitev žensk in subvencija za samozaposlitev mladih do 28. leta. Višina subvencije je 5.000 evrov. SUBVENCIJ JE ZMANJKALO! Več >

Za podjetja na voljo 512 milijonov evrov povratnih sredstev

Za podjetja na voljo 512 milijonov evrov povratnih sredstev

Do konca leta bo skupaj na voljo preko 512 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov za tehnološki razvoj, kapitalsko utrjevanje, likvidnost in omilitev kriznih okoliščin. Hkrati bo na voljo tudi 339,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Več >

Vrača se razpis P2 2024: Letos v prenovljeni podobi

Vrača se razpis P2 2024: Letos v prenovljeni podobi

Podjetniki s poslovno idejo za razvoj inovativnega produkta ali storitve že nestrpno čakajo objavo razpisa P2: Zagonske subvencije za inovativna start-up podjetja. Razpis je že v pripravi in bo predvidoma objavljen v prvem kvartalu letošnjega leta. Več >

Kje bodo nepovratna sredstva v drugi polovici 2023?

Kje bodo nepovratna sredstva v drugi polovici 2023?

Leto 2023 se je prevesilo v drugo polovico. Težko pričakovane napovedane razpise, predvsem iz Kohezije 2021-2027, lahko podjetja pričakujejo še to jesen. Do konca leta je tako napovedanih kar nekaj razpisov na področju lesno-predelovalne industrije, podjetništva, raziskav in razvoja ter sklada za pravični prehod. Na voljo bodo tako nepovratna sredstva kot ugodni krediti. Več >

Ugodni kredit za podjetja z nizko fiksno obrestno mero, do 100.000 EUR

Ugodni kredit za podjetja z nizko fiksno obrestno mero, do 100.000 EUR

Namen razpisa je likvidnostno financiranje podjetij, ki so utrpela gospodarsko škodo obvladovanja kriznih razmer na področju oskrbe z energijo zaradi energetske krize. Več >

Oznake:,
© 2007-2026 Zavod mladi podjetnik, so.p. - Vse pravice pridržane |  Piškotki | Zemljevid strani