Poslovni načrt

Poslovni načrt je besedna zveza na katero naletimo kmalu ob vstopu v podjetništvo. Velika večina ljudi skuša najprej pridobiti vsaj nekaj osnovnih informacij o podjetništvu. Odpreti novo podjetje brez tega, da bi stvari dobro premislili, ni najboljše oziroma se običajno ne izteče dobro. Ne glede na to ali začnemo zbirati informacije v strokovnih knjigah, pri podjetnikih, ki jih poznamo, ali prek spleta, slej ko ugotovimo, da potrebujemo dober poslovni načrt.

Večino potencialnih podjetnikov ob misli, da bi morali napisati “goro strani”, preden gredo lahko v pravo akcijo, več ali manj mine podjetniško navdušenje. “To je predvsem za birokrate,” si rečejo. Nekateri drugi so že tako zaposleni s svojo poslovno idejo, da enostavno nimajo časa napisati poslovnega načrta. Povsem drug ekstrem predstavljajo potencialni podjetniki, ki dejansko napišejo goro strani poslovnega načrta, v akcijo pa nikoli ne gredo (analysis – paralysis). Problem nastane, ker je enih in drugih primerov veliko, večina podjetnikov pa izjemno rada deli svoja mnenja na internetu, v knjigah itn., kar je izjemno pozitivno, vendar lahko različni nasveti marsikoga zmedejo.

Tako je izjemno težko dobiti jasno sliko o tem, ali sploh potrebujemo poslovni načrt, koliko strani naj tak načrt obsega ter druge informacije, ki bi nam koristile pri gradnji uspešnega in perspektivnega podjetja. V nadaljevanju so zbrane ključne informacije glede poslovnega načrtovanja na podlagi več sto prebranih poslovnih načrtov ter na podlagi spremljanja tako podjetij, ki so pred začetkom poslovanja imela podroben poslovni načrt, kot tudi tistih, ki ga še danes nimajo in uspešno poslujejo.

Poslovni načrt = planiranje

Samo bistvo poslovnega načrta lahko izluščimo že, če pogledamo strokovno definicijo sopomenke za načrtovanje, torej planiranje. Planiranje pomeni, da zavestno z našimi možgani uravnavamo delovni proces, ki je sestavljen iz zamišljanja rezultata in kasnejšega procesa dela, kar preprosto rečeno pomeni, da v mislih ustvarjamo svojo prihodnost. Celotno človekovo ustvarjanje je v začetku temeljilo na idejah, ki so bile kasneje razvite v samo dejanje. Za enak princip gre tudi pri poslovnem načrtu.

Bistvo le-tega je, da si zamislimo in izrišemo zemljevid, kako bomo začeli graditi svoje podjetje, tako kot umetnik najprej nariše skico ali pa znanstvenik naredi podroben načrt pred začetkom izvedbe eksperimenta. To, da bomo načrt gradnje prilagajali glede na povratne informacije, ki jih bomo dobivali, je že vnaprej povsem jasno.

Planiranje je tesno povezano s prihodnostjo. Znan izrek o prihodnosti pravi, da bi nas morala prihodnost vse skrbeti, saj bomo tam preživeli večino preostanka našega življenja. Tako pridemo do dejstva, da je najboljše napovedovanje prihodnosti, ki jo ustvarjamo sami. V življenju imamo dve možnosti, in sicer da sledimo svojim ciljem ali pa ciljem drugih ljudi. S poslovnim načrtom si zastavimo lastne cilje, s katerimi skušamo navdušiti druge, da nam bodo sledili.

Če želite prepričati ljudi, da vam zgradijo ladjo, jih najprej navdušite nad potovanjem. Pred tem moramo sami vedeti, kakšno naj bi to potovanje bilo. Ljudje sledijo idejam in ljudem – s planiranjem pa posameznik pridobi na eni strani večjo samozavest, da mu drugi  sledijo, na drugi strani pa dobro razvito poslovno idejo, v katero tudi sam še bolj verjame in z njim tudi tisti, ki mu sledijo.

Prvi korak k realizaciji poslovne ideje

Za začetek podjetniške poti potrebujemo:

• dobro idejo,
• tim ljudi, ki bodo to idejo izvršili,
• ter kapital za zagon, rast in razvoj podjetja.

Ko govorimo o podjetniški ideji, imamo običajno v mislih že kar sam poslovni načrt. Ideje imamo vsi, nekateri več, drugi manj in večina idej, z izjemo nekaterih visokotehnoloških, ni vredna nič ali zelo malo. V podjetništvu je veliko bolj pomembna realizacija, kot sama ideja. To pomeni trdo, osredotočeno delo ob trdni zavezi, da bomo uspeli.

Poslovni načrt je tako prvi korak od ideje do realizacije. Žal velika večina ljudi ostane zgolj pri ideji in se zaradi različnih razlogov nikoli ne loti realizacije. Prvi pomemben nasvet glede podjetniškega uspeha je, da se je potrebno aktivno in načrtno lotiti razvoja poslovne ideje skozi pisanje poslovnega načrta ali kako drugače.

Tako kot v drugih intelektualnih panogah tudi v podjetništvu poznamo kreativne in analitične procese. Prek kreativnih procesov razvijamo svojo poslovno idejo, ustvarjamo nove rešitve in koncepte (domišljija je bolj pomembna, kot znanje), prek analitičnih pa preverimo dejansko priložnost. Pridobljene informacije v analitičnem procesu naj bi nam služile kot povratna informacija, da razvijemo našo idejo na naslednjo stopnjo. Zmotno je prepričanje, da je izhodiščna ideja že prava poslovna priložnost. Izjemno poslovno idejo je potrebno razviti preko pisanja poslovnega načrta, vendar je to domača naloga, ki bistveno spremeni naše možnosti za dolgoročni uspeh.

I. Odločitev za začetek podjetniške poti

Pred prej naštetimi pomembnimi dejavniki je na začetku podjetniške poti (ideja, tim, kapital) pomemben še en ključni dejavnik za začetek poti – govorimo o odločitvi. Ko se enkrat trdno odločimo, bomo slej ko prej prišli do poslovne priložnosti ne glede na poslovno idejo. Tako je eden izmed osnovnih namenov poslovnega načrta ta, da idejo razvijamo toliko časa, dokler nimamo prave poslovne priložnosti. Če smo se odločili, da bomo podjetniki, bomo našo idejo razvijali znova in znova – z analiziranjem informacij, v pogovoru s strokovnjaki, potencialnimi kupci, strateškimi partnerji, z investitorji ter vsemi ostalimi, ki nam lahko pomagajo na podjetniški poti. Slediti moramo sanjam in se zavedati, da se ne smemo bati tega, da bi napredovali počasi, temveč tega, da bi se kadar koli ustavili oziroma z drugimi besedami, obupali.

Tu velikokrat opazimo nefleksibilnost potencialnih podjetnikov. V našo poslovno idejo se ne smemo zaljubiti na prvi pogled. Če gremo do potencialnih strank z vprašanjem, ali jih zadeva zanima in pri tem ne dobimo pravega odziva, moramo zbrati dovolj povratnih informacij in ugotoviti, ali problem sploh obstaja in če obstaja, kakšno rešitev bi stranke bile pripravljene plačati. Nato na podlagi tega razvijemo poslovno idejo. Pomembno je tudi, da razmislimo, zakaj takšna stvar še ne obstaja, kje ležijo ovire in prepreke.

II. Spoznavanje podjetniških tem

Pisanje poslovnega načrta ima še en izjemno velik pomen, sploh če se v podjetništvo podajamo prvič in še nismo nikoli napisali poslovnega načrta. Gre za spoznavanje podjetniških tem. Če sledimo standardni strukturi poslovnega načrta, nas ta sistematično vodi skozi najpomembnejša področja podjetništva. Za vsako področje lahko najdemo veliko dodatnih informacij ter se na ta način učimo, izobražujemo ter pridobivamo podjetniške kompetence. Zaradi omenjenega dejstva ima pisanje poslovnega načrta še dodatno vrednost, ne glede na to, kdaj se podamo na poslovno pot in kaj se potem dejansko dogaja z našim podjetjem.

Faze poslovnega načrta

Faze poslovnega načrta se delijo najprej na:

• definiranje kreativne ideje,
• nato na zbiranje informacij,
• analiziranje informacij,
• interpretacijo
• ter na koncu na pisanje besedila poslovnega načrta.

Najprej je pomemben kreativni proces, nato analitični, ki nudi povratne informacije za kreativni proces.

Kakšen obseg naj ima poslovni načrt

I. Poslovni načrt – oblika

Poslovni načrt mora biti napisan kratko in jedrnato, obsegati mora bistvene informacije. Tako obstaja klasična struktura poglavij, ki je predstavljena v nadaljevanju.

Pomembno je, da je dokument oblikovan v skladu s celostno grafično podobo ter da ni slovničnih napak. Poleg standardne vsebinske strukture s podjetniško tematiko ne smemo pozabiti na naslovnico z logotipom, naslovom, datumom in s kontaktnimi podatki. Velikokrat je koristno, če je dodana tudi verzija poslovnega načrta, tako za podjetnika, kot za druge bralce, saj bo potrebno dokument velikokrat nadgraditi ali spremeniti glede na profil bralca. Že takoj na naslovnici ali na drugi strani velja dodati še opozorilo, da gre v dokumentu za zaupne informacije. Za naslovnico sledi seveda kazalo in povzetek, nato vsebina, na koncu viri in literatura ter priloge.

II. Obseg poslovnega načrta

Celoten dokument naj ne bi obsegal več kot 20 do 25 strani brez prilog. Danes smo vsi prenasičeni z informacijami, zato dolga besedila beremo po diagonali. Tako je izjemno pomembno, da v poslovnem načrtu vključimo predvsem konkretne podatke, s čim več tabelami in z grafičnimi prikazi. Posebej se moramo izogniti esejskemu pisanju, torej pisanju dolgih stavkov, ki ne vsebujejo nobenih konkretnih podatkov, temveč le dodajamo nepotrebno dolžino celotnemu dokumentu, sploh pa se moramo izogniti temu, da z dolgimi esejskimi opisi, ki vsebujejo nebistvene informacije, skušamo prekriti dejstvo, da določenega področja nismo dovolj raziskali ali celo prekriti realno stanje in potencial naše poslovne priložnosti. Če bralec našega poslovnega načrta dobi takšen občutek, smo zagotovo izgubili veliko mero zaupanja.

Za dober poslovni načrt naj bi potrebovali nekje okrog 150 ur dela, če imamo vsaj že nekaj predznanja o panogi, v kateri bomo poslovali. Pri tem gre seveda za neko povprečje in tisti, ki dobro poznajo panogo ter so napisali že več poslovnih načrtov, lahko za pisanje poslovnega načrta porabijo bistveno manj časa.

III. Zbiranje in urejanje podatkov za poslovni načrt

Največ časa nam ponavadi vzame zbiranje in urejanje podatkov, torej da dobimo koristne informacije, ki nam kasneje lahko pomagajo pri poslovnem odločanju. Nekatere informacije je težko dobiti, sploh ko govorimo o kakovosti in v tej smeri je potrebno vložiti veliko truda. Z internetom je dostop do informacij nepredstavljivo lažji, slabost na drugi strani pa je njihova kakovost. To, da se na spletu dokopljemo do pravih informacij, nam vzame veliko časa. Običajno je najbolje, če se za kakšen vikend zapremo v sobo in zgolj brskamo ter urejamo informacije. Pri tem ne smemo pozabiti tudi na različne obstoječe baze podatkov, zbornice ter druge vire.

IV. Usmerjenost v prihodnost

Poslovni načrt mora biti usmerjen v prihodnost v okvirnem obsegu od 3 do 5 let, s podrobnim planiranjem predvsem za prvo leto. Zaradi danes vedno bolj “turbolentnega” okolja se planiranje na dolgi rok skrajšuje. Nihče ne ve, kaj se bo dogajalo več let vnaprej, po vsej verjetnosti bodo pogoji povsem drugačni, kot si jih zamišljamo danes. Pomembno je, da smo pri poslovnem planiranju realistični oziroma zmerno optimistični. Pretiranega optimizma se je bolje izogibati.

Za orientacijo nam lahko služijo zakonitosti panoge in poslovanje najboljših konkurentov. Velikokrat se zgodi, da je poslovni načrt napisan tako, da bo finančno podjetje cvetelo neprimerno boljše od največjih in najboljših konkurentov v panogi, vendar za to ni realne osnove. Iz tega razloga je nujno, da smo zmerno optimistični ter da napišemo poslovni načrt na podlagi pravih informacij. Formula za to, da resnično pridemo do tega zmernega optimizma, je verjetno, da prihodke prepolovimo, stroške podvojimo, terminski plan realizacije pa prav tako vsaj podvojimo.

Preberite tudi nadaljevanje članka, kjer povemo več o postopku pisanja poslovnega načrta.

Ko končamo poslovni načrt je čas za ustanovitev podjetja

Ob oziroma po registraciji podjetja je modro poskrbeti še za nekaj formalnosti oziroma se poslužiti nekaterih storitev, ki so potrebne ali pa pomagajo pri poslovanju: