Poslovni načrt

Velika večina podjetnih ljudi, ki se želi podati v podjetništvo, skuša najprej pridobiti vsaj nekaj osnovnih informacij o podjetništvu. Odpreti novo podjetje na vrat na nos, ne da bi stvari dobro premislili, ni najboljše oziroma se običajno ne izteče dobro. Ne glede na to, ali začnemo zbirati informacije v strokovnih knjigah, pri podjetnikih, ki jih poznamo ali preko spleta, slej ko prej naletimo na besedno zvezo poslovni načrt.

Zopet smo pri večini. Večina potencialnih podjetnikov ob misli, da bi morali napisati »goro strani«, preden gredo lahko v pravo akcijo, bolj ali manj mine vse podjetniško navdušenje. To je predvsem za birokrate, si rečejo. Spet drugi so že tako zaposleni s svojo poslovno idejo, da enostavno nimajo časa napisati poslovni načrt. Povsem drug ekstrem so potencialni podjetniki, ki dejansko napišejo goro strani poslovnega načrta, v akcijo pa nikoli ne gredo (analysis – paralysis). Seveda problem nastane, ker je enih in drugih podjetnikov veliko, večina podjetnikov pa izjemno rado deli svoja mnenja na internetu, v knjigah itn., kar je izjemno pozitivno, vendar lahko marsikoga zmede.

Tako je izjemno težko dobiti jasno sliko, ali sploh potrebujemo poslovni načrt, v katerih fazah, koliko strani naj tak načrt obsega ter druge informacije, ki bi nam koristile pri gradnji uspešnega in perspektivnega podjetja. V nadaljevanju so zbrane ključne informacije glede poslovnega načrtovanja, na podlagi prebranih več sto poslovnih načrtov ter na podlagi spremljanja tako podjetij, ki so pred začetkom poslovanja imela podrobni poslovni načrt, kot tudi tistih, ki ga še danes nimajo in uspešno poslujejo.

Poslovni načrt: Planiranje

Samo bistvo poslovnega načrta lahko izluščimo že, če pogledamo strokovno definicijo sopomenke za načrtovanje, torej planiranje. Planiranje pomeni, da zavestno z našimi možgani uravnavamo delovni proces, ki je sestavljen iz zamišljanja rezultata in procesa dela. Se pravi, da v mislih ustvarjamo svojo prihodnost. Skoraj vse, kar je ustvaril človek, so bile najprej ideje v glavi, razvite v plan realizacije. Nato je sledila akcija. Enako je pri poslovnem načrtu. Bistvo poslovnega načrta je, da si zamislimo in izrišemo zemljevid, kako bomo začeli graditi svoje podjetje. Enako kot umetnik najprej nariše skico ali znanstvenik naredi podrobni načrt pred začetkom izvedbe eksperimenta. To, da bomo načrt gradnje prilagajali, glede na povratne informacije, ki jih bomo dobivali, je povsem jasno.

Planiranje je tesno povezano s prihodnostjo. Znan izrek o prihodnosti lepo pove, da bi nas morala prihodnost vse skrbeti, saj bomo tam preživeli večino preostanka našega življenja. Tako tudi pridemo do dejstva, da je najboljše napovedovanje prihodnosti, če jo ustvarjamo sami. V življenju imamo dve opciji: ali sledimo svojim ciljem ali ciljem drugih ljudi. In s poslovnim načrtom si zastavimo lastne cilje, s katerimi skušamo navdušiti druge, da nam bodo sledili.

Če želite prepričati ljudi, da vam zgradijo ladjo, jih najprej navdušite nad potovanjem. Preden lahko ljudi navdušimo nad potovanjem, moramo sami vedeti, kakšno naj bi ti to potovanje bilo. Ljudje sledijo idejam in sledijo ljudem, s planiranjem pa posameznik pridobi na eni strani večjo samozavest, da mu drugi ljudje sledijo, na drugi strani dobro razvito poslovno idejo, v katero tudi sam še bolj verjame in z njim drugi ljudje, ki mu sledijo.

Prvi korak k realizaciji poslovne ideje

Za začetek podjetniške poti potrebujemo dobro idejo, tim ljudi, ki bo to idejo izvršil ter kapital za zagon, rast in razvoj podjetja. Ko govorimo o podjetniški ideji, imamo običajno v mislih že kar sam poslovni načrt. Ideje imamo vsi, nekateri več, drugi manj in večina idej, z izjemno nekaj visokotehnoloških, ni vredna nič, ali zelo malo. V podjetništvu je veliko bolj pomembna realizacija, kot sama ideja. To pomeni trdo, osredotočeno delo ob trdni zavezi, da bomo uspeli.

Poslovni načrt je tako prvi korak od ideje do realizacije. Žal velika večina ljudi ostane zgolj pri ideji in se zaradi različnih razlogov nikoli ne lotijo realizacije. Prvi pomemben nasvet glede podjetniškega uspeha je, da se je potrebno aktivno in načrtno lotiti razvoja poslovne ideje, skozi pisanje poslovnega načrta, ali kakorkoli drugače želimo.

Tako kot v drugih intelektualnih panogah, tudi v podjetništvu poznamo kreativne in analitične procese. Skozi kreativne procese razvijamo svojo poslovno idejo, ustvarjamo nove rešitve in koncepte (domišljija je bolj pomembna, kot znanje), skozi analitični proces pa preverimo dejansko priložnost. Pridobljene informacije v analitičnem procesu naj bi nam služile kot povratna informacija, da razvijemo našo idejo na naslednjo stopnjo. Zmotno je prepričanje, da je izhodiščna ideja že prava poslovna priložnost. Izjemno poslovno idejo je potrebno razviti skozi pisanje poslovnega načrta, vendar je to domača naloga, ki bistveno spremeni naše možnost za dolgoročni uspeh.

Pred prej naštetimi pomembnimi dejavniki na začetku podjetniške poti (ideja, tim, kapital), obstaja še en ključni dejavnik, da se pot sploh začne. To je seveda odločitev. Ko se enkrat trdno odločimo, bomo slej kot prej prišli do poslovne priložnosti, ne glede na poslovno idejo. Tako je eden izmed osnovnih namenov poslovnega načrta ta, da idejo razvijamo toliko časa, dokler nimamo prave poslovne priložnosti. Če smo se odločili, da bomo podjetniki, bomo našo idejo razvijali znova in znova – z analiziranjem informacij, v pogovoru s strokovnjaki, potencialnimi kupci, strateškimi partnerji, investitorji ter vsemi ostalimi, ki nam lahko pomagajo na podjetniški poti. Slediti moramo sanjam in se zavedati, da se ne smemo bati tega, da bi napredovali počasi, temveč tega da bi se kadarkoli ustavili, oziroma z drugimi besedami, obupali.

Tukaj je moč velikokrat opaziti nefleksibilnost potencialnih podjetnikov. V našo poslovno idejo se ne smemo zaljubiti na prvi pogled. Če gremo do potencialnih strank z vprašanjem, ali jih zadeva zanima ter ni pravega odziva, moramo zbrati dovolj povratnih informacij, ali problem sploh obstaja in če dejansko obstaja, kakšno rešitev bi stranke bile pripravljene plačati. Nato na podlagi tega razvijemo poslovno idejo. Pomembno je tudi da razmišljamo, zakaj takšna stvar še ne obstaja, kje ležijo ovire in prepreke.

Pisanje poslovnega načrta ima še en izjemno velik pomen, sploh če se v podjetništvo podajamo prvič in še nismo nikoli napisali poslovnega načrta. To je seveda spoznavanje podjetniških tem. Če sledimo standardni strukturi poslovnega načrta, nas ta sistematično vodi skozi najpomembnejša področja podjetništva. Za vsako področje lahko najdemo veliko dodatnih informacij ter se na ta način učimo, izobražujemo ter pridobivamo podjetniške kompetence. Zato ima pisanje poslovnega načrta še dodatno vrednost, ne glede na to, kdaj se podamo na poslovno pot in kaj se potem dejansko dogaja z našim podjetjem.

Osnove in faze poslovnega načrta

Poslovni načrt mora biti napisan kratko, jedrnato, z bistvenimi informacijami. Obstaja klasična struktura poglavij, ki je predstavljena v nadaljevanju. Pomembno je, da je dokument oblikovan v skladu s celostno grafično podobo ter da ni slovničnih napak. Poleg standardne vsebinske strukture s podjetniško tematiko, ne smemo pozabiti na naslovnico z logotipom, naslovom, datumom in kontaktnimi podatki. Velikokrat je koristno, če je dodana tudi verzija poslovnega načrta, tako za podjetnika, kot za druge bralce, saj bo potrebno dokument velikokrat nadgraditi ali spremeniti glede na profil bralca. Že takoj na naslovnici ali na drugi strani velja dodati še opozorilo, da gre v dokumentu za zaupne informacije. Za naslovnico sledi seveda kazalo in povzetek, nato vsebina, na koncu viri in literatura ter priloge.

Celoten dokument naj ne bi obsegal več kot 20 do 25 strani brez prilog. Danes smo vsi prenasičeni z informacijami, zato dolga besedila beremo po diagonali. Tako je izjemno pomembno, da v poslovnem načrtu vključimo predvsem konkretne podatke, s čim več tabelami in grafičnimi prikazi. Posebno pa se moramo izogniti esejskemu pisanju, z dolgimi stavki, ki ne vsebujejo nobenih konkretnih podatkov, temveč le dodajamo nepotrebno dolžino celotnemu dokumentu. Sploh pa se moramo izogniti temu, da z dolgimi esejskimi opisi, ki vsebujejo nebistvene informacije, skušamo prekriti dejstvo, da določenega področja nismo dovolj raziskali ali celo prekriti realno stanje in potencial naše poslovne priložnosti. Če bralec našega poslovnega načrta dobi takšen občutek, smo zagotovo izgubili veliko mero zaupanja.

Za dober poslovni načrt naj bi potrebovali nekje okoli 150 ur dela, če imamo vsaj že nekaj predznanja o panogi, kjer bomo poslovali. Seveda gre za neko povprečje in tisti, ki dobro poznajo panogo ter so napisali že več poslovnih načrtov, lahko za pisanje poslovnega načrta porabijo bistveno manj časa. Faze poslovnega načrta se delijo najprej na definiranje kreativne ideje ter nato na zbiranje informacij, analiziranje informacij, interpretacijo ter na koncu na pisanje besedila poslovnega načrta. Najprej je kreativni proces, nato analitični, ki nudi povratne informacije za kreativni proces. Največ časa nam ponavadi vzame zbiranje in urejanje podatkov, da dobimo koristne informacije, ki nam kasneje lahko pomagajo pri poslovnem odločanju. Nekatere informacije je težko dobiti, sploh, ko govorimo o kakovosti in v tej smeri je potrebno vložiti veliko truda. Z internetom je dostop do informacij nepredstavljivo lažji, slabost na drugi strani je njihova kakovost. To, da se na spletu dokopljemo do pravih informacij nam vzame veliko časa. Običajno je najbolje, če se za kakšen vikend zapremo v sobo in zgolj brskamo in urejamo informacije. Ne smemo pozabiti tudi na različne obstoječe baze podatkov, zbornice ter druge vire.

Poslovni načrt mora biti usmerjen v prihodnost nekje 3 do 5 let, s podrobnim planiranjem predvsem za prvo leto. Zaradi danes vedno bolj »turbolentnega« okolja se planiranje na dolgi rok skrajšuje. Nihče ne ve, kaj se bo dogajalo več let vnaprej, po vsej verjetnosti bodo pogoji povsem drugačni, kot si jih zamišljamo danes. Pomembno je, da smo pri poslovnem planiranju realistični oziroma zmerno optimistični. Nujno se moramo izogibati pretiranega optimizma. Orientacija za to so lahko zakonitosti panoge in poslovanje najboljših konkurentov. Velikokrat se zgodi, da je poslovni načrt napisan tako, da bo finančno podjetje cvetelo neprimerno boljše od največjih in najboljših konkurentov v panogi, vendar za to ni realne osnove. Zato je nujno, da smo zmerno optimistični ter da napišemo poslovni načrt na podlagi pravih informacij. Formula, da resnično pridemo do tega zmernega optimizma je verjetno, da prihodke prepolovimo, stroške podvojimo, terminski plan realizacije pa prav tako vsaj podvojimo.

Potrebujete pomoč pri izdelavi poslovnega načrta?

Preverite storitve podjetja VentureLab, katerega direktor je Blaž Kos, 
avtor članka.

Nadaljevanje članka: Kako napisati poslovni načrt.

Blaž Kos, je vodja kluba Poslovni angeli Slovenije in direktor podjetja VentureLab.

Piše tudi svoj blog o podjetništvu ter o osebnem in poslovnem uspehu.